Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp bomo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Ekipa Prvega se oglasi iz Kranjske Gore natanko ob 11.30.
Najboljši čas, da se podamo na pot, je od marca do novembra
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp smo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Naša ekipa se je oglasila iz Kranjske Gore, kjer se je srečala z Martinom Šolarjem, koordinatorjem projekta Juliana Trail, Majo Ivančič iz centra za rezervacije in z Majo Kostanjšek, ki je prehodila celotno krožno pot.
Pri pripravi in idejni zasnovi krožne poti okrog Julijskih Alp je sodelovalo več očetov, več botrov, več občin, pojasnjuje Martin Šolar. Deset občin v Julijskih Alpah in TNP so združeni v skupnost Julijske Alpe, kjer delujejo na razvoju trajnostnega turizma. Daljinske pohodniške poti so eden od produktov, ki so v zadnjem času zelo priljubljene. Zanimivo, da je prva, podobna ideja z enakim imenom nastala že leta 1983, poduči sogovornik. Izjemne izkušnje Alpe Adria Traila, ki poteka od Grossglocknerja do Jadrana, so jih spodbudile k razvoju Juliana Traila.
"Hkrati smo pa želeli obiskovalce Julijskih Alp tudi preusmerit. Ne vse na vrh Triglava in na vroče nevralgične točke, ki se šibijo pod težo obiska. Osnovna ideja kreacije krožne daljinske pohodniške poti je Julijske Alpe in Triglavski narodni park obiskovalcem prikazati drugače, z druge perspektive."
Juliana Trail nas ne vodi na vrhove hribov in gora. Njen namen je spoznavanje alpskega in predalpskega okolja, flore, favne in kulturno zgodovinske dediščine. Eden od sloganov te krožne poti je "Vsi obrazi Julijskih Alp":
"Etape so zasnovane tako, da lahko na začetku ali na koncu prenočiš, kupiš hrano ali obiščeš gostinski lokal. Na pot se je mogoče podati kjerkoli, tudi na sredi etape, v eno ali drugo smer, pot prehodiš v enem kosu ali pa jo obiščeš večkrat. K vsaki etapi pa smo dodali predloge, kaj si je ob poti mogoče ogledati. Naravne, kulturne ali zgodovinske zanimivosti. "
Maja Kostanjšek je celotno krožno pot prehodila naenkrat:
"Sama pot je čudovita, zelo razgibana, ker ni vodi ves čas po ravnem in po beton. In se ne zdi tako dolga, kot dejansko je."
Maja Ivančič iz centra za rezervacije in pomoč pohodnikom pravi, da klicev na njihovo številko ni malo.
"Ljudi najbolj zanima, kako je pot označena, kakšna je natančna napoved vremena za območje Julijskih Alp in pa tudi glede prenočišč. Prenočišča je dobro rezervirati vsaj kak teden v naprej. Kapacitete so lahko na določene dneve rezervirane tudi do 100 %."
Maja Kostanjšek svetuje, katere so najnujnejše stvari, ki jih je treba imeti v nahrbtniku, sploh če se ne odpravimo le na eno etapo, temveč na celotno pot:
"Osnova je nahrbtnik, ki mora biti čim lažji. Priporočljive so pohodniške palice, nujna pa ustrezna pohodniška obutev. V nahrbtniku imejmo nekaj lahkih športnih oblačil, teh naj bo čim manj. Ne pozabimo na osebno malo lekarno, osebne dokumente, denar, zdravstvene izkaznice, meh za vodo in hrano za en ali dva dni, ostalo si kupimo na poti."
409 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp bomo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Ekipa Prvega se oglasi iz Kranjske Gore natanko ob 11.30.
Najboljši čas, da se podamo na pot, je od marca do novembra
Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp smo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Naša ekipa se je oglasila iz Kranjske Gore, kjer se je srečala z Martinom Šolarjem, koordinatorjem projekta Juliana Trail, Majo Ivančič iz centra za rezervacije in z Majo Kostanjšek, ki je prehodila celotno krožno pot.
Pri pripravi in idejni zasnovi krožne poti okrog Julijskih Alp je sodelovalo več očetov, več botrov, več občin, pojasnjuje Martin Šolar. Deset občin v Julijskih Alpah in TNP so združeni v skupnost Julijske Alpe, kjer delujejo na razvoju trajnostnega turizma. Daljinske pohodniške poti so eden od produktov, ki so v zadnjem času zelo priljubljene. Zanimivo, da je prva, podobna ideja z enakim imenom nastala že leta 1983, poduči sogovornik. Izjemne izkušnje Alpe Adria Traila, ki poteka od Grossglocknerja do Jadrana, so jih spodbudile k razvoju Juliana Traila.
"Hkrati smo pa želeli obiskovalce Julijskih Alp tudi preusmerit. Ne vse na vrh Triglava in na vroče nevralgične točke, ki se šibijo pod težo obiska. Osnovna ideja kreacije krožne daljinske pohodniške poti je Julijske Alpe in Triglavski narodni park obiskovalcem prikazati drugače, z druge perspektive."
Juliana Trail nas ne vodi na vrhove hribov in gora. Njen namen je spoznavanje alpskega in predalpskega okolja, flore, favne in kulturno zgodovinske dediščine. Eden od sloganov te krožne poti je "Vsi obrazi Julijskih Alp":
"Etape so zasnovane tako, da lahko na začetku ali na koncu prenočiš, kupiš hrano ali obiščeš gostinski lokal. Na pot se je mogoče podati kjerkoli, tudi na sredi etape, v eno ali drugo smer, pot prehodiš v enem kosu ali pa jo obiščeš večkrat. K vsaki etapi pa smo dodali predloge, kaj si je ob poti mogoče ogledati. Naravne, kulturne ali zgodovinske zanimivosti. "
Maja Kostanjšek je celotno krožno pot prehodila naenkrat:
"Sama pot je čudovita, zelo razgibana, ker ni vodi ves čas po ravnem in po beton. In se ne zdi tako dolga, kot dejansko je."
Maja Ivančič iz centra za rezervacije in pomoč pohodnikom pravi, da klicev na njihovo številko ni malo.
"Ljudi najbolj zanima, kako je pot označena, kakšna je natančna napoved vremena za območje Julijskih Alp in pa tudi glede prenočišč. Prenočišča je dobro rezervirati vsaj kak teden v naprej. Kapacitete so lahko na določene dneve rezervirane tudi do 100 %."
Maja Kostanjšek svetuje, katere so najnujnejše stvari, ki jih je treba imeti v nahrbtniku, sploh če se ne odpravimo le na eno etapo, temveč na celotno pot:
"Osnova je nahrbtnik, ki mora biti čim lažji. Priporočljive so pohodniške palice, nujna pa ustrezna pohodniška obutev. V nahrbtniku imejmo nekaj lahkih športnih oblačil, teh naj bo čim manj. Ne pozabimo na osebno malo lekarno, osebne dokumente, denar, zdravstvene izkaznice, meh za vodo in hrano za en ali dva dni, ostalo si kupimo na poti."
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Kranjsko Goro, kjer na jezikovnem taboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje preživljajo počitnice otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Ob počitniškem domu Vila Šumica, ki stoji ob reki Pišnici, obdajata pa jo gozd in travniki, je prostora za raziskovanje in možnosti za preživljanje aktivnih poletnih dni veliko. Koliko novih besed so že osvojili mladi udeleženci na angleških uricah, s katerimi vodnimi igrami ob jezeru se ukvarjajo, kam so že zavili na sprehod in kakšni so večeri v počitniški koloniji, slišite v četrtek po 11.30. Pripravljata Tadeja Bizilj in Špela Šebenik
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov