Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Krožna pot okrog Julijskih Alp

15.07.2020

Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp bomo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Ekipa Prvega se oglasi iz Kranjske Gore natanko ob 11.30.

Najboljši čas, da se podamo na pot, je od marca do novembra

Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp smo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Naša ekipa se je oglasila iz Kranjske Gore, kjer se je srečala z Martinom Šolarjem, koordinatorjem projekta Juliana Trail, Majo Ivančič iz centra za rezervacije in z Majo Kostanjšek, ki je prehodila celotno krožno pot.

Pri pripravi in idejni zasnovi krožne poti okrog Julijskih Alp je sodelovalo več očetov, več botrov, več občin, pojasnjuje Martin Šolar. Deset občin v Julijskih Alpah in TNP so združeni v skupnost Julijske Alpe, kjer delujejo na razvoju trajnostnega turizma. Daljinske pohodniške poti so eden od produktov, ki so v zadnjem času zelo priljubljene. Zanimivo, da je prva, podobna ideja z enakim imenom nastala že leta 1983, poduči sogovornik. Izjemne izkušnje Alpe Adria Traila, ki poteka od Grossglocknerja do Jadrana, so jih spodbudile k razvoju Juliana Traila.

"Hkrati smo pa želeli obiskovalce Julijskih Alp tudi preusmerit. Ne vse na vrh Triglava in na vroče nevralgične točke, ki se šibijo pod težo obiska. Osnovna ideja kreacije krožne daljinske pohodniške poti je Julijske Alpe in Triglavski narodni park obiskovalcem prikazati drugače, z druge perspektive."

Juliana Trail nas ne vodi na vrhove hribov in gora. Njen namen je spoznavanje alpskega in predalpskega okolja, flore, favne in kulturno zgodovinske dediščine. Eden od sloganov te krožne poti je "Vsi obrazi Julijskih Alp":

"Etape so zasnovane tako, da lahko na začetku ali na koncu prenočiš, kupiš hrano ali obiščeš gostinski lokal. Na pot se je mogoče podati kjerkoli, tudi na sredi etape, v eno ali drugo smer, pot prehodiš v enem kosu ali pa jo obiščeš večkrat. K vsaki etapi pa smo dodali predloge, kaj si je ob poti mogoče ogledati. Naravne, kulturne ali zgodovinske zanimivosti. "

Maja Kostanjšek je celotno krožno pot prehodila naenkrat:

"Sama pot je čudovita, zelo razgibana, ker ni vodi ves čas po ravnem in po beton. In se ne zdi tako dolga, kot dejansko je."

Maja Ivančič iz centra za rezervacije in pomoč pohodnikom pravi, da klicev na njihovo številko ni malo.

"Ljudi najbolj zanima, kako je pot označena, kakšna je natančna napoved vremena za območje Julijskih Alp in pa tudi glede prenočišč. Prenočišča je dobro rezervirati vsaj kak teden v naprej. Kapacitete so lahko na določene dneve rezervirane tudi do 100 %."

Maja Kostanjšek svetuje, katere so najnujnejše stvari, ki jih je treba imeti v nahrbtniku, sploh če se ne odpravimo le na eno etapo, temveč na celotno pot:

"Osnova je nahrbtnik, ki mora biti čim lažji. Priporočljive so pohodniške palice, nujna pa ustrezna pohodniška obutev. V nahrbtniku imejmo nekaj lahkih športnih oblačil, teh naj bo čim manj. Ne pozabimo na osebno malo lekarno, osebne dokumente, denar, zdravstvene izkaznice, meh za vodo in hrano za en ali dva dni, ostalo si kupimo na poti."


Prvi na obisku

400 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Krožna pot okrog Julijskih Alp

15.07.2020

Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp bomo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Ekipa Prvega se oglasi iz Kranjske Gore natanko ob 11.30.

Najboljši čas, da se podamo na pot, je od marca do novembra

Teče po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre, ob številnih rekah ter v manjšem delu tudi po italijanskem obmejnem območju. Razdeljena je v 16 etap in je dolga 270 km. Juliana Trail je pot, na katero se podaja vedno več domačih in tujih pohodnikov, iščoč ne le pohodniških izkušenj, temveč tudi lepoto alpskega sveta in možnost raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine. O tej krožni poti okrog Julijskih Alp smo govorili v tokratni sredini oddaji Prvi na obisku. Naša ekipa se je oglasila iz Kranjske Gore, kjer se je srečala z Martinom Šolarjem, koordinatorjem projekta Juliana Trail, Majo Ivančič iz centra za rezervacije in z Majo Kostanjšek, ki je prehodila celotno krožno pot.

Pri pripravi in idejni zasnovi krožne poti okrog Julijskih Alp je sodelovalo več očetov, več botrov, več občin, pojasnjuje Martin Šolar. Deset občin v Julijskih Alpah in TNP so združeni v skupnost Julijske Alpe, kjer delujejo na razvoju trajnostnega turizma. Daljinske pohodniške poti so eden od produktov, ki so v zadnjem času zelo priljubljene. Zanimivo, da je prva, podobna ideja z enakim imenom nastala že leta 1983, poduči sogovornik. Izjemne izkušnje Alpe Adria Traila, ki poteka od Grossglocknerja do Jadrana, so jih spodbudile k razvoju Juliana Traila.

"Hkrati smo pa želeli obiskovalce Julijskih Alp tudi preusmerit. Ne vse na vrh Triglava in na vroče nevralgične točke, ki se šibijo pod težo obiska. Osnovna ideja kreacije krožne daljinske pohodniške poti je Julijske Alpe in Triglavski narodni park obiskovalcem prikazati drugače, z druge perspektive."

Juliana Trail nas ne vodi na vrhove hribov in gora. Njen namen je spoznavanje alpskega in predalpskega okolja, flore, favne in kulturno zgodovinske dediščine. Eden od sloganov te krožne poti je "Vsi obrazi Julijskih Alp":

"Etape so zasnovane tako, da lahko na začetku ali na koncu prenočiš, kupiš hrano ali obiščeš gostinski lokal. Na pot se je mogoče podati kjerkoli, tudi na sredi etape, v eno ali drugo smer, pot prehodiš v enem kosu ali pa jo obiščeš večkrat. K vsaki etapi pa smo dodali predloge, kaj si je ob poti mogoče ogledati. Naravne, kulturne ali zgodovinske zanimivosti. "

Maja Kostanjšek je celotno krožno pot prehodila naenkrat:

"Sama pot je čudovita, zelo razgibana, ker ni vodi ves čas po ravnem in po beton. In se ne zdi tako dolga, kot dejansko je."

Maja Ivančič iz centra za rezervacije in pomoč pohodnikom pravi, da klicev na njihovo številko ni malo.

"Ljudi najbolj zanima, kako je pot označena, kakšna je natančna napoved vremena za območje Julijskih Alp in pa tudi glede prenočišč. Prenočišča je dobro rezervirati vsaj kak teden v naprej. Kapacitete so lahko na določene dneve rezervirane tudi do 100 %."

Maja Kostanjšek svetuje, katere so najnujnejše stvari, ki jih je treba imeti v nahrbtniku, sploh če se ne odpravimo le na eno etapo, temveč na celotno pot:

"Osnova je nahrbtnik, ki mora biti čim lažji. Priporočljive so pohodniške palice, nujna pa ustrezna pohodniška obutev. V nahrbtniku imejmo nekaj lahkih športnih oblačil, teh naj bo čim manj. Ne pozabimo na osebno malo lekarno, osebne dokumente, denar, zdravstvene izkaznice, meh za vodo in hrano za en ali dva dni, ostalo si kupimo na poti."


09.03.2017

Rastlinska genska banka

Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.


02.03.2017

Društvo marionetno gledališče Jurček v Hrastniku

Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.


23.02.2017

Škoromatija v Podgradu

Pust - prvi znanilec pomladi je pred vrati. Ob koncu tedna bodo najbolj odmevali večji karnevali, nas pa bo tokrat zanimalo dogajanje v manjših krajih, kjer pust še ni postal komercialen in kjer so doma avtentične maske. Po brkinskih vaseh tako še vedno razgrajajo prve in najstarejše omenjene maske pri nas - škoromati. Sestavlja jih več likov: od zgončarjev s koničastimi barvnimi pokrivali do kleščarja, ki lovi mlada dekleta in jih maže s sajami. Ekipa Prvega se bo odpeljala v Podgrad na jugu Slovenije, kjer se skupina vaščanov že od decembra pripravlja na obhod škoromatov.


16.02.2017

Solkanski radič

“Lep je kot vrtnica, le vonja nima” – pravijo za solkanski radič, ki je ena izmed 29 vrtnin, naštetih v šifrantu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. O radiču z goriških vrtov je med prvimi pisal baron Carl von Czernig-Czernhausen, ki v svoji knjigi omenja rdečkasto cikorijo, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer – izpostavljena toploti goveda in gnoja – dozori v zelo cenjeno vrtnino. Nekoč so Primorci trgovali z bledenim radičem vse do Ljubljane, Gradca in Dunaja, danes ga je premalo, pridelovalcem ga ni treba oglaševati, saj brez težav prodajo ves pridelek. O gastronomski cenjenosti priča podatek, da so kupci na milanski tržnici za kilogram solkanskega radiča pripravljeni odšteti od 60 do 70 evrov za kilogram. Nekoč so ga kmetje najraje jedli v solati, okisanega in bogato zabeljenega z ocvirki, jajcem, krompirjem in fižolom, danes pa so meje kulinarične uporabe solkanskega radiča postavljene veliko bolj smelo. Iz njega se da skuhati juho, ga vmešati v rižoto ali v polento, celo v slaščičarstvu ga uporabljajo, po lepi slovenski navadi pa iz njega zadnje čase pridelujejo tudi grenčico. “Kraljevsko zimsko vrtnino” ali »sukenski regut”, kot ga imenujejo domačini, bomo spoznali v četrtek ob pol dvanajstih na Prvem.


09.02.2017

Podzemlje Ljubljane

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


02.02.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


26.01.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


19.01.2017

Zavod za blagovne rezerve

Ste vedeli, da v Sloveniji deluje Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki prebivalcem zagotavlja osnovne življenjske potrebščine v primeru vojne, večjih naravnih nesreč ali v drugih primerih, ko je normalna preskrba s hrano, vodo, zdravili ali naftnimi derivati prekinjena? Kaj vse hrani naša država kot blagovne rezerve, kje in kako poteka logistika? Kdaj se državne blagovne rezerve sprostijo, za koliko časa zadostujejo in kdaj so bile do zdaj že uporabljene? Naša ekipa bo ob 11.30 v oddaji Prvi na obisku odgrnila vsaj del tančice, ki prekriva to nekdanjo državno skrivnost.


12.01.2017

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


05.01.2017

Plečnikova hiša

7. januarja bo minilo 60. let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika, 23. januarja pa 145 let od njegovega rojstva. Leto 2017 je zato razglašeno za Plečnikovo leto. V spomin na mojstra, ki je svoje sledove pustil v treh evropskih prestolnicah: na Dunaju, v Pragi in predvsem v Ljubljani, bodo številne kulturne ustanove priredile posebne dogodke. Terenska ekipa Prvega se zato odpravlja v Trnovo, v prenovljeno Plečnikovo hišo, ki ponuja bogat vpogled v življenje mojstra arhitekture. Pobliže bomo spoznali Plečnikove vsakodnevne asketske navade, njegove skrivnostne platonske ljubezenske zveze in perfekcionizem, ki je oblikoval vsa njegova dela. Ob 11:30 na Prvem!


29.12.2016

Komuna v Novi Gorici

Prvi danes odhaja na obisk v novogoriško skupnost Srečanje, ki že 20 let skrbi za komune po Sloveniji. Te, v nasprotju s splošnim prepričanjem, niso sanatoriji. V komunah se odvisniki učijo, kako prevzeti odgovornost za svoja dejanja in se pripravljajo na življenje brez droge. S strokovnimi delavci, prostovoljci in uporabniki komune se bosta pogovarjala Peter Močnik in Darja Pograjc, obisk pa bomo popestrili z bluesom. Vabljeni v našo družbo v četrtek po enajsti!


22.12.2016

Kmetija Zadrgal in Zaposlitveni center Grunt v Komendi

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


15.12.2016

Prvi na obisku

Ekipa Prvega bo obiskala Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, ki letos praznuje 80 let. Trenutno v njem biva 220 stanovalcev, tudi slepi in slabovidni, ki se jim prilagajajo s sodobnimi pripomočki in posebnimi prilagoditvami. Slišali boste, po čem se škofjeloški center še razlikuje od ostalih domov za starejše po Sloveniji, kako se na prihajajoče praznike pripravljajo stanovalci centra in s katerimi čutili zaznavajo božič in novo leto slepi in slabovidni. Za popestritev slušnih zaznav prisotnih in vseh vas pred radijskimi sprejemniki bosta poskrbela člana skupine Rok'n'band. Bodite z nami v četrtek po enajsti na Prvem!


08.12.2016

Javna kuhinja v Celju

Zaradi socialne stiske se nekatere družine, starejši in brezposelni veselega decembra ne veselijo tako, kot ostali. Številni se vsakodnevno po pomoč in topel obrok zatečejo v ljudske kuhinje. Ekipa Prvega programa bo obiskala celjsko, ki deluje že od leta 1998, zadnja tri leta v delu tamkajšnje osnovne šole z lastnim vhodom. Pred dobrimi desetimi leti so v njej razdelili manj kot 100 obrokov na dan, danes nekajkrat toliko. V četrtek med 11.30 in 12.00 na Prvem programu.


01.12.2016

Smučarski sejem Snežinka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani

Smučarska sezona trka na vrata, zato se v teh dneh vrstijo številni sejmi nove in rabljene smučarske opreme. Ekipa Prvega programa bo v četrtek 1. decembra obiskala Smučarski sejem Snežinka, ki bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču potekal do nedelje. Med stojnicami tega največjega tovrstnega sejma pri nas se bomo sprehodili skupaj s strokovnjaki. Preverili bomo, kako prepoznati kakovostne rabljene smučke in čevlje, zanimala nas bo cenovna dostopnost opreme za smučarje, deskarje in tekače na smučeh, opozorili pa bomo seveda tudi na pomembnost ustrezne telesne priprave. Prvi bomo na obisku v četrtek med 11.30 in 12.00.


17.11.2016

SEM - 140 let Šumija

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji najstarejšo tovarno sladkih proizvodov v državah nekdanje Jugoslavije? Tovarno, ki danes letno izdela 5.000 ton raznovrstnih bonbonov in svoje izdelke izvaža v 41 držav po vsem svetu? Častitljivih 140 let letos praznuje blagovna znamka Šumi, ki je bila del odraščanja vsakega od nas. Visoki C, Fru Fru, Herba, Šššum so imena nekaterih najbolj priljubljenih bonbonov, morda manj znano pa je, da so v Šumiju izdelovali tudi napolitanke, čokolade, marmelade in celo malinovec. Z namenom obujanja sladkih spominov bo ekipa Prvega obiskala Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, kjer bo do 17. januarja na ogled razstava Bonboni vseh generacij (140 let Šumija).


10.11.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


03.11.2016

Predelovalnica nagrobnih sveč na Jesenicah

V nekdaj opuščenem objektu Jeseniških mesnin imajo v teh dneh veliko dela. Tam že šest let deluje prva predelovalnica nagrobnih sveč pri nas. Slovenci smo poleg Poljakov in Avstrijcev v vrhu po njihovi porabi - v enem letu jih na grobove položimo skoraj 6000 ton. Kaj lahko postane ta odpadek, ki smo ga vrsto let odlagali zgolj na deponijah? Iz česa je sestavljena nagrobna sveča, kakšen je postopek predelave in zakaj je največ dela ravno z elektronskimi svečami, ki naj bi bile bolj ekološke? Prvi bomo tokrat na obisku na Jesenicah v družinskem podjetju Plastkom v četrtek med 11.30 in 12.00.


27.10.2016

Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik

Centralna čistilna naprava Domžale- Kamnik že 36 let čisti komunalne in padavinske ter industrijske odpadne vode. Ta teden je z nadgradnjo in tehnološko posodobitvijo postala četrti največji sistem za čiščenje odpadnih voda pri nas. Kakšni so in kako potekajo postopki čiščenja sedmih milijonov kubičnih metrov odpadne vode na leto? Ali ste vedeli, da je eden od stranski produktov čiščenja tudi bioplin, ki ga nato spreminjajo v električno energijo? Prvi gre po sledi odpadnih voda, zanimalo nas bo kaj naposled priteče iz čistilne naprave, kakšen je njen vpliv na Kamniško Bistirco ter tudi kaj nadgradnja čistilne naprave pomeni za cene komunalnih storitev. Med pol dvanajsto in dvanajsto na Prvem.


20.10.2016

AMZS delavnica

Četrtek bo deževen dan, v gorah pa bo povsem zimsko s sneženjem. Ekipa Prvega programa bo zato obiskala eno od ljubljanskih AMZS delavnic, kjer je tako kot pri vseh vulkanizerjih po državi zatišje pred nevihto. Od 15. novembra bodo morala imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Kakšne so lastnosti zimskih pnevmatik, ali so celoletne pnevmatike sprejemljiva alternativa zimskim, kakšni so postopki pri menjavi in kako moramo shranjevati pnevmatike? Kakšne nevarnosti na voznike pretijo že v teh jesenskih dneh, ko so temperature nižje, megle in padavin je več? Ne zamudite na Prvem v četrtek med 11.30 in 12.00.


Stran 19 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov