Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga.
Ljudje se veselijo vzpostavitve železniške povezave s prestolnico
Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili tudi več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga. V najboljših letih so po progi na leto prepeljali tudi do 170.000 ton premoga in 134.000 ton lesa.
Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje, poudarja, da obstaja veliko zgodb okoli železniškega prometa na tej relaciji.
"Gradnjo so začeli 22. maja leta 1892 v Velikih Laščah in to tudi objavili v časopisu. Prvo lopato pa so za 30. maja oznanili tudi Kočevarji istega leta. Posledično se je zgodil rahel časopisni spor. Dejstvo je, da tako kot smo do nedavnega težko pričakovali potniški vlak v Kočevju, so ga tudi pred 120 leti. Kočevskemu premogu in lesu se je odprlo okno v svet."
Mihael Petrovič mlajši, dober poznavalec zgodovine na Kočevskem, pravi, da so potniški vlak v Kočevju že nestrpno pričakovali.
"Malo smo se tudi razburjali, koliko časa vse traja, ter primerjali s tem, da so progo prvič gradili samo leto dni in pol. Hkrati upamo, da se bo ohranila tudi originalna železniška infrastruktura, ki jo imamo v Kočevju."
Ko bodo pridobili vsa dovoljenja, bo vožnja na tej relacija trajala uro in deset minut, odvisno tudi od števila postankov, na posameznih odsekih bodo vlaki vozili s hitrostjo do 100 km na uro. Rkman Dejan, inštruktor strojevodij, je poudaril, da je najvišja točka proge 580 metrov v Dvorski vasi.
"Proga je zelo reliefno razgibana in težka za vožnjo tovornih vlakov, ker so ostre krivine in veliki vzponi do 22 promilov. Tako imajo strojevodje veliko dela s tem, da pripeljejo vlake čez hrib."
396 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga.
Ljudje se veselijo vzpostavitve železniške povezave s prestolnico
Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili tudi več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga. V najboljših letih so po progi na leto prepeljali tudi do 170.000 ton premoga in 134.000 ton lesa.
Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje, poudarja, da obstaja veliko zgodb okoli železniškega prometa na tej relaciji.
"Gradnjo so začeli 22. maja leta 1892 v Velikih Laščah in to tudi objavili v časopisu. Prvo lopato pa so za 30. maja oznanili tudi Kočevarji istega leta. Posledično se je zgodil rahel časopisni spor. Dejstvo je, da tako kot smo do nedavnega težko pričakovali potniški vlak v Kočevju, so ga tudi pred 120 leti. Kočevskemu premogu in lesu se je odprlo okno v svet."
Mihael Petrovič mlajši, dober poznavalec zgodovine na Kočevskem, pravi, da so potniški vlak v Kočevju že nestrpno pričakovali.
"Malo smo se tudi razburjali, koliko časa vse traja, ter primerjali s tem, da so progo prvič gradili samo leto dni in pol. Hkrati upamo, da se bo ohranila tudi originalna železniška infrastruktura, ki jo imamo v Kočevju."
Ko bodo pridobili vsa dovoljenja, bo vožnja na tej relacija trajala uro in deset minut, odvisno tudi od števila postankov, na posameznih odsekih bodo vlaki vozili s hitrostjo do 100 km na uro. Rkman Dejan, inštruktor strojevodij, je poudaril, da je najvišja točka proge 580 metrov v Dvorski vasi.
"Proga je zelo reliefno razgibana in težka za vožnjo tovornih vlakov, ker so ostre krivine in veliki vzponi do 22 promilov. Tako imajo strojevodje veliko dela s tem, da pripeljejo vlake čez hrib."
Slovenci smo po zaslugi sorazmerno zgodnje ustanovitve Slovenskega filmskega arhiva eden redkih narodov, ki jim je uspelo zbrati in ohraniti večino narodove filmske dediščine. V petdesetih letih delovanja se je v arhivu nabralo okoli 12.000 naslovov, tam najdete tako prve slovenske filmske zapise dr. Grossmanna, slovenske filmske klasike kot tudi najnovejše dosežke slovenske kinematografije. Kaj bi v arhivu še moralo biti, kako strokovnjaki filmsko gradivo hranijo in ohranjajo ter kako lahko do njega pride zainteresirana javnost, bomo odkrivali na obisku med koluti v Slovenskem filmskem arhivu.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Izraz carina je v slovenski jezik prišel iz srbskega oziroma hrvaško govorečega območja. Beseda cárina, ki izhaja iz besede car, je nekoč označevala dajatev, ki je bila namenjena carju. Od časov carjev je minilo že kar nekaj časa. Pobrane carine gredo danes v državni proračunu. In kljub temu, da bi marsikdo mislil, da so slovenski cariniki z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo izgubili svojo vlogo, temu ni tako. Med drugim lahko njihove mobilne enote srečate v notranjosti države pri preverjanju pogonskega goriva, najdete pa jih seveda tudi na letališču Jožeta Pučnika, kamor se je danes odpravila naša terenska ekipa.
Čeprav Litije marsikdo ne povezuje z rudarstvom, sodi litijski rudnik Sitarjevec med večja rudna nahajališča v Sloveniji, rudo so na tem območju izkoriščali že pred več kot 4000 leti. Pridobivali so predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, pred dobrim stoletjem pa so na levem bregu Save zgradili še topilnico, v kateri so topili tudi rudo iz drugih slovenskih, evropskih in celo afriških rudišč. Rudnik so leta 1966 zaprli, lani spet odprli, a le za turistične oglede. Lahko je namreč tako naravoslovna kot zgodovinska učilnica v naravi, saj skriva edinstvene limonitne kapniške strukture in več kot 60 vrst različnih mineralov, obenem pa predstavlja bogato rudarsko dediščino ter odpira številne možnosti za razvoj doživljajskega turizma in vzporednih turističnih dejavnosti. Rove rudnika Sitarjevec obiščemo ob 11.30!
Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov svoja vrata odpira Evropski potrošniški center Slovenije. Z dogodkom, ki je namenjen ozaveščanju potrošnikov, se bodo predstavili na Pogačarjevem trgu v Ljubljani - premična pisarna se nahaja v dvonadstropnem avtobusu, v rdečem angleškem starodobniku, v katerem lahko mimoidoči do 18h preizkusijo svoje znanje o poznavanju potrošniških pravic in dobijo strokovni nasvet. Pa vi? Poznate pravice letalskih potnikov, najpogostejše prevare na Facebooku in ali veste, kaj storiti, če vam ukradejo telefon? Preverite ob 11:30!
Slovenske arhitektke in oblikovalke bodo ob mednarodnem dnevu žena znova odprle vrata svojih birojev. V Ljubljani, Mariboru in Novem mestu se pridružujejo evropskemu projektu MoMoWo, s katerim želijo svoje delo predstaviti javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem. Ekipa Prvega na obisku vam bo z njihovo pomočjo predstavila delo žensk v tem poklicu danes in nekoč, poskušali bomo ugotoviti tudi, zakaj, ko govorimo o pomembnih slovenskih ali tujih arhitekturnih stvaritvah, skoraj vedno omenjamo moške avtorje. Bodite z nami ob 11:30!
Počitnice so namenjene predvsem počitku, a številni otroci se radi tudi med njimi naučijo kaj novega. V svet znanosti, digitalnih tehnologij in virtualne resničnosti se lahko od januarja dalje podajo v velenjskem Vzorčnem mestu. Gre za prvo takšno mesto v Evropi, kjer bodo mladim in starim poskušali približati znanost in spodbuditi njihovo domišljijo, na podlagi česar bo morda nastala tudi kakšna nova podjetniška ideja. Na kakšen način bodo to počeli, bo v četrtek raziskala ekipa Prvega na obisku. Bodite z nami po pol 12. uri!
Sankanje je zimska radost, ki je dostopna praktično vsakomur. Zanj ni potrebna draga oprema, saj se lahko spustimo že z bližnjega zasneženega hriba. V Sloveniji imamo tudi nekaj organiziranih sankaških prog, ki ponujajo malo drugačno doživetje sankanja. Vzdušje na več kot 2-kilometrski progi v Gozd Martuljku, ki jo je mogoče preizkusiti tako podnevi kot ponoči, bomo preverili v naši četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Ker ima Slovenija dolgo tradicijo športnega sankanja - prva tekma je bila pri Tržiču organizirana že pred 1. svetovno vojno - bomo pred naš mikrofon povabili tudi slovenskega predstavnika v sankanju na tokratnih olimpijskih igrah Tilna Siršeta. Ne zamudite v četrtek po pol 12. uri!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Mnogo otrok šolo velikokrat vidi kot "nebodigatreba". A ko resno zbolijo in morajo več dni ali celo tednov preživeti v bolnišnici, je pogosto prav bolnišnična šola tista, ki dan naredi bolj zanimiv in bolj podoben običajnemu dnevu zdravih otrok. Po Sloveniji deluje več bolnišničnih šol, ekipa Prvega bo tokrat obiskala tisto v Splošni bolnišnici Celje. Kako je tam organiziran pouk, kateri predmeti so na urniku, kje in kako poteka učenje, kako so tam videti športni in kulturni dnevi, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ognjemet, ki je marsikje nepogrešljivi spremljevalec vstopa v novo leto, naj bi izumili Kitajci, ki so verjeli, da pokanje in eksplozije preženejo zle duhove ter prinesejo srečo in veselje. Ali imeti novoletni ognjemet ali ne, je sicer ena od tem, o katerih razpravljamo skoraj vsako leto decembra. Dejstvo pa je, da je ognjemet nekaj, kar imajo ljudje zelo radi in komaj čakajo, da bodo na ta način vstopili v novo leto. V četrtek po pol 12. bo zato ekipa Prvega raziskala, kako nastane novoletni ognjemet, koliko časa prej ga začnejo pripravljati na primer v slovenski prestolnici in kako je poskrbljeno za varnost gledalcev.
Živimo v dobi masovnega nakupovanja in kopičenja stvari. Nove kolekcije oblačil se v prodajalnah pojavijo vsakih 14 dni ali celo pogosteje, stare aparate pa nam je večinoma lažje in ceneje zavreči, namesto, da bi jih popravili. Vsemu temu se s svojim konceptom upira Repair cafe - svetovna veriga več kot 1400 kavarnic s popravili, kjer lahko obiskovalci pridobijo znanje o tem, kako starim stvarem dati novo življenje. Ljubljanski Repair cafe bomo obiskali v četrtek ob pol 12. Vabljeni v našo družbo!
Najstarejši primerek, ki ga hrani fonoteka radia Slovenija, je arija iz opere Manon iz leta 1902. Najstarejši nosilec slike, ki ga hrani arhiv TV Slovenija, je film. Intenzivnejše arhiviranje pomembnejših vsebin z vseh programskih področij produkcije RTV Slovenija se je začelo v 60-ih letih prejšnjega stoletja, arhiv pa je od pričetka hrambe zvočnih in slikovnih gradiv postal bogat zapis časa, zahteven projekt hranjenja in ohranjanja zapisov kulturne dediščine ter pomemben vir za preučevanje naše preteklosti in sedanjosti.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
General Rudolf Maister-Vojanov se je rodil v Kamniku, svoja najpomembnejša dejanja je opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva, ko je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Avstriji. Na slovenski državni praznik – dan Rudolfa Maistra bomo spomine na velikega rojaka obujali v njegovi rojstni hiši v Kamniku. Maister ni bil samo vojak, njegovo življenje je bilo povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Brez dvoma je Rudolf Maister sooblikovalec samostojne Slovenije, presegel je številne politične in ideološke interese svojega časa ter bil hkrati marsikomu trn v peti. Kako se zapuščina generala Maistra prenaša na mlade in kakšen je pomen domoljubja v sodobnem globaliziranem svetu? V četrtek ob pol dvanajstih, ko bo Prvi na obisku v Maistrovi hiši v Kamniku.
Neveljaven email naslov