Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga.
Ljudje se veselijo vzpostavitve železniške povezave s prestolnico
Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili tudi več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga. V najboljših letih so po progi na leto prepeljali tudi do 170.000 ton premoga in 134.000 ton lesa.
Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje, poudarja, da obstaja veliko zgodb okoli železniškega prometa na tej relaciji.
"Gradnjo so začeli 22. maja leta 1892 v Velikih Laščah in to tudi objavili v časopisu. Prvo lopato pa so za 30. maja oznanili tudi Kočevarji istega leta. Posledično se je zgodil rahel časopisni spor. Dejstvo je, da tako kot smo do nedavnega težko pričakovali potniški vlak v Kočevju, so ga tudi pred 120 leti. Kočevskemu premogu in lesu se je odprlo okno v svet."
Mihael Petrovič mlajši, dober poznavalec zgodovine na Kočevskem, pravi, da so potniški vlak v Kočevju že nestrpno pričakovali.
"Malo smo se tudi razburjali, koliko časa vse traja, ter primerjali s tem, da so progo prvič gradili samo leto dni in pol. Hkrati upamo, da se bo ohranila tudi originalna železniška infrastruktura, ki jo imamo v Kočevju."
Ko bodo pridobili vsa dovoljenja, bo vožnja na tej relacija trajala uro in deset minut, odvisno tudi od števila postankov, na posameznih odsekih bodo vlaki vozili s hitrostjo do 100 km na uro. Rkman Dejan, inštruktor strojevodij, je poudaril, da je najvišja točka proge 580 metrov v Dvorski vasi.
"Proga je zelo reliefno razgibana in težka za vožnjo tovornih vlakov, ker so ostre krivine in veliki vzponi do 22 promilov. Tako imajo strojevodje veliko dela s tem, da pripeljejo vlake čez hrib."
396 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga.
Ljudje se veselijo vzpostavitve železniške povezave s prestolnico
Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili tudi več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga. V najboljših letih so po progi na leto prepeljali tudi do 170.000 ton premoga in 134.000 ton lesa.
Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje, poudarja, da obstaja veliko zgodb okoli železniškega prometa na tej relaciji.
"Gradnjo so začeli 22. maja leta 1892 v Velikih Laščah in to tudi objavili v časopisu. Prvo lopato pa so za 30. maja oznanili tudi Kočevarji istega leta. Posledično se je zgodil rahel časopisni spor. Dejstvo je, da tako kot smo do nedavnega težko pričakovali potniški vlak v Kočevju, so ga tudi pred 120 leti. Kočevskemu premogu in lesu se je odprlo okno v svet."
Mihael Petrovič mlajši, dober poznavalec zgodovine na Kočevskem, pravi, da so potniški vlak v Kočevju že nestrpno pričakovali.
"Malo smo se tudi razburjali, koliko časa vse traja, ter primerjali s tem, da so progo prvič gradili samo leto dni in pol. Hkrati upamo, da se bo ohranila tudi originalna železniška infrastruktura, ki jo imamo v Kočevju."
Ko bodo pridobili vsa dovoljenja, bo vožnja na tej relacija trajala uro in deset minut, odvisno tudi od števila postankov, na posameznih odsekih bodo vlaki vozili s hitrostjo do 100 km na uro. Rkman Dejan, inštruktor strojevodij, je poudaril, da je najvišja točka proge 580 metrov v Dvorski vasi.
"Proga je zelo reliefno razgibana in težka za vožnjo tovornih vlakov, ker so ostre krivine in veliki vzponi do 22 promilov. Tako imajo strojevodje veliko dela s tem, da pripeljejo vlake čez hrib."
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Kranjsko Goro, kjer na jezikovnem taboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje preživljajo počitnice otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Ob počitniškem domu Vila Šumica, ki stoji ob reki Pišnici, obdajata pa jo gozd in travniki, je prostora za raziskovanje in možnosti za preživljanje aktivnih poletnih dni veliko. Koliko novih besed so že osvojili mladi udeleženci na angleških uricah, s katerimi vodnimi igrami ob jezeru se ukvarjajo, kam so že zavili na sprehod in kakšni so večeri v počitniški koloniji, slišite v četrtek po 11.30. Pripravljata Tadeja Bizilj in Špela Šebenik
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ali veste, kako je nastal rek "po toči zvoniti je prepozno"? Izhaja iz stare navade, ko so na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so prinašali tudi točo, v cerkvah, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost, zvonili z zvonovi. To je bila naloga mežnarja, ki pa je pogosto zamudil in z zvonjenjem pričel šele, ko je toča že pričela padati ali celo, ko je bilo neurja že konec. Toča je izredno nepredvidljiv vremenski pojav. Je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki jih je zelo težko vnaprej napovedati, vremenoslovci lahko to z gotovostjo storijo šele približno uro ali dve pred samim pojavom. Da bi preprečili uničenje, ki ga prinaša toča, se ljudje poslužujemo različnih prijemov. V Mariboru v ta namen deluje letalska obramba pred točo. S pomočjo sogovornikov jo bomo predstavili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku po pol 12. uri.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Poletno sonce ne skopari z močnimi žarki, pred katerimi se lahko zavarujemo tudi s slamnikom. V iskanju svojega slamnika se bo ekipa Prvega seveda podala v Domžale, ki so bile nekoč eno od pomembnih središč slamnikarske dejavnosti. Domžalski slamniki so sloveli daleč naokoli, izvažali so jih celo v ZDA, v najboljših časih pa je v Domžalah delovalo celo več kot 20 slamnikarskih tovarn. Kako so slamniki našli pot do Domžal, kako nastanejo, kateri so bili in so najbolj iskani, zakaj je slamnikarstvo sčasoma zamrlo in kako se zadnja leta spet obuja, boste slišali v javljanju iz Slamnikarskega muzeja po pol dvanajsti.
Tretji vikend v juniju se bo v Podbrdu v Baški grapi vnovič odvijal tekaški festival. Ta udeležencem ponuja bolj in manj zahtevne proge, ki potekajo po vrhovih nad Podbrdom in po mejah petih občin. Najbolj zahtevna je proga Ultra pušeljc trail, ki je dolga 105 kilometrov z višinsko razliko 6800 metrov vzponov in spustov. Novost letošnjega festivala je prvi gasilski gorski tek, s katerim organizatorji želijo izkazati čast in podporo gasilcem ter jih spodbuditi h kondicijski pripravi na gasilsko olimpijado.
Zadnja leta je v Sloveniji znova vse več bobrov, ki so zaradi svoje pomembne vloge v ekosistemu zaščitena živalska vrsta. Z lovom smo jih iztrebili v 17. in 18. stoletju, leta 1998 pa so jih spet opazili v porečju Krke, kamor so prišli s Hrvaške. Od takrat so svoj habitat razširili na reke Krko, Dravo, Kolpo, Sotlo, Muro in druge, prisotni so tudi v Kozjanskem parku. Gre za živali, ki so bolj aktivne ponoči, zato jih podnevi zelo redko vidimo, bomo pa v četrtek po pol 12. obiskali enega od njihovih domov - bobrišče v Podsredi.
Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.
10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja. Dan, ki ga obeležujemo od leta 2002, je priložnost, da se posebej opozori na pomen aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Športno diagnostični center je oddelek Inštituta za šport, ki v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami in Olimpijskim komitejem Slovenije načrtuje ter koordinira izvajanje nacionalnega programa meritev in svetovanj vrhunskim in nadarjenim športnikom ter rekreativcem. “To je edini tovrsten inštitut, ki deluje v Sloveniji”, razloži dr. Janez Vodičar, vodja inštituta. “V primerjavi z drugimi inštituti po svetu smo dobro opremljeni in imamo odlične strokovnjake. Naši sodelavci, profesorji in drugi zunanji sodelavci namreč uspešno tekmujejo s tujimi na področju meritev in raziskav. A se tudi tu pojavlja težava financiranja, ki bi lahko prinesli še nekaj več.”
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na robu Ljubljanskega barja se je odprla nova raziskovalna postaja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam bodo moči združili raziskovalci iz biološkega, arheološkega, geografskega in paleontološkega inštituta ZRC SAZU. Kakšne raziskave jim bodo omogočili novi prostori in sodobna oprema, bo v oddaji Prvi na obisku preverila naša terenska ekipa, v četrtek ob pol dvanajstih.
Neveljaven email naslov