Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej sem Palestinec, če pa ima kdo kaj proti Slovencem, potem stopim v bran Slovencem, pravi Karim Hanuna, ki že 26 let živi v Ljubljani.
Oče Karima je bil Palestinec, ki je pred vojno zbežal v Sirijo. Nato je leta 1957, kot prvi arabski študent, prišel študirat v Slovenijo. Tu je spoznal Karimovo mamo, ki je bila iz Koroške. Ko sta končala študij sta odšla za 25 let živet v Damask. S 17 leti in pol je Karim prišel v Slovenijio in se izučil za kuharja. Zdaj ima majhno trgovino na tržnici in kuha na domu. Zanimivo je, da imajo Slovenci radi arabsko hrano in jo tudi dobro poznajo. Značilno za arabsko hrano je, da ni pekoča, ampak le dobro začinjena.
Ko so sosedje v Siriji kuhali arabsko hrano, ki je mama ni znala pripraviti, so tudi nam prinesli lonec te hrane. In obratno. Ko je mama skuhala kaj slovenskega, je skuhala tudi en lonec za sosede in smo jim ga odnesli.
V Siriji je navada, da kadar nekoga obiščejo in ga obdarijo se ta zelo trudi obisk vrniti. Tega v Sloveniji ni. Karim pravi, da se mu zdi lepo, da če ga je nekdo obiskal, obdaril in misli nanj, da ta obisk tudi vrne. Njegova mama je bila katoličanka, oče musliman in zelo lepa navada je bila, da so vsi katoličani, tudi pravoslavci, prišli muslimanov voščit praznike. Ko pa so imeli katoliki in pravoslavci praznike so jih muslimani obiskali in obdarovali.
Za begunce mi je zelo hudo, saj sem v Siriji z njimi živel. Včasih mi je hudo, ker jih imajo ljudje za ničvredne, za klošarje. Ampak ni tako – ti ljudje so izobraženi, imajo denar ampak so pač morali zbežati. In iščejo samo lepši jutri.
Najprej sem Palestinec, če pa ima kdo kaj proti Slovencem, potem stopim v bran Slovencem, pravi Karim Hanuna, ki že 26 let živi v Ljubljani.
Oče Karima je bil Palestinec, ki je pred vojno zbežal v Sirijo. Nato je leta 1957, kot prvi arabski študent, prišel študirat v Slovenijo. Tu je spoznal Karimovo mamo, ki je bila iz Koroške. Ko sta končala študij sta odšla za 25 let živet v Damask. S 17 leti in pol je Karim prišel v Slovenijio in se izučil za kuharja. Zdaj ima majhno trgovino na tržnici in kuha na domu. Zanimivo je, da imajo Slovenci radi arabsko hrano in jo tudi dobro poznajo. Značilno za arabsko hrano je, da ni pekoča, ampak le dobro začinjena.
Ko so sosedje v Siriji kuhali arabsko hrano, ki je mama ni znala pripraviti, so tudi nam prinesli lonec te hrane. In obratno. Ko je mama skuhala kaj slovenskega, je skuhala tudi en lonec za sosede in smo jim ga odnesli.
V Siriji je navada, da kadar nekoga obiščejo in ga obdarijo se ta zelo trudi obisk vrniti. Tega v Sloveniji ni. Karim pravi, da se mu zdi lepo, da če ga je nekdo obiskal, obdaril in misli nanj, da ta obisk tudi vrne. Njegova mama je bila katoličanka, oče musliman in zelo lepa navada je bila, da so vsi katoličani, tudi pravoslavci, prišli muslimanov voščit praznike. Ko pa so imeli katoliki in pravoslavci praznike so jih muslimani obiskali in obdarovali.
Za begunce mi je zelo hudo, saj sem v Siriji z njimi živel. Včasih mi je hudo, ker jih imajo ljudje za ničvredne, za klošarje. Ampak ni tako – ti ljudje so izobraženi, imajo denar ampak so pač morali zbežati. In iščejo samo lepši jutri.
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Jeseni so poprockerji Flirrt ob dvajsetletnici svojega delovanja predstavili prvi del dvojne plošče Jekyll & Hyde. Sedaj razkrivajo nadaljevanje, ki ga v Pesmi v žepu komentira avtor pesmi in frontmen skupine Rok Lunaček.
V Pesmi v žepu poslušamo eno prvih poglavij slovenskega kantavtorstva: pesmi Tomaža Pengova - solistične, pa tudi tiste, ki jih je ustvarjal s skupino Salamander. Z nami se o Pengovu pogovarja Bogdana Herman.
Štajerski reper Emkej predstavlja svojo četrto samostojno ploščo Probaj razumet.
Sinner je naslov kratkometražnega prvenca logaških mladcev Fed Horses. Po približno štirih letih in šestih objavljenih singlih, so naposled objavili EP s petimi novimi skladbami. Njihovo delo in glasbo nam je v posnetku pogovora predstavila odlična vokalistka Urša Mihevc.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Tokrat poslušamo družbenokritične kantavtorske pesmi Janija Kovačiča, Ksenije Jus, Boštjana Narata in Tomija Lorberja.
Skupina King Foo, v kateri ustvarjajo prekaljeni glasbeniki - basist Matej Sušnik, kitarist Peter Hudnik, bobnar Rok Golob in pevka Aleksandra Josić - se najbolje počuti v poprockerskih vodah. 13 pesmi so zdaj zbrali na prvencu "Galaxie", o katerem se v Pesmi v žepu pogovarjamo z Rokom Golobom.
Vlado Poredoš, vodja zasavske skupine Orlek, predstavlja novo ploščo Frpruh.
Porkaeva! Nova, peta studijska plošča Iztoka Mlakarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, nadaljuje pripovedovanje zgodb skozi pesmi, ki jih ponudi z obilico humorja, iskrenosti in predvsem srčnosti. Kako in zakaj, ve najbolje povedati avtor sam, zato smo ga povabili v tokratno Pesem v žepu.
Hudomušna šansonjerska zasedba Same babe je pred 10 leti izdala prvenec "Za ljubi kruhek in njene črne črne lase" z uglasbeno poezijo Janeza Menarta, kasneje pa še albuma "Terezijanske" in "Dobri možje". Z nami se v Pesmi v žepu pogovarja vodja skupine Viki Baba Brusli.
Nova plošča 3P skupine Hamo & Tribute 2 Love prinaša deset ljubezni posvečenih pesmi s prijateljskim dodatkom. Na Prvem jo predstavlja pevec in kitarist Matevž Šalehar Hamo, ki je spisal besedila in pri nekaterih pesmih tudi glasbo.
Koroški kantavtor Milan Kamnik ustvarja že več kot 40 let. Po osmih samostojnih albumih je svoje pesmi zdaj zbral tudi v knjigo, pesmarico, ki nosi naslov po eni njegovih najznačilnejših pesmi: Ibržnik. Z nami se pogovarja v tokratni Pesmi v žepu.
Dve leti po prvencu Kangaroo's A Neighbour se mlada zasavska skupina Koala Voice oglaša z drugim albumom Wolkenfabrik. Svoje poglede na ustvarjanje albuma ter sporočila, ki jih podajajo skozi pesmi, v Pesmi v žepu z nami delita pevka in kitaristka Manca Trampuš ter baskitarist Tilen Prašnikar.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V Pesmi v žepu se podajamo v EPP, Ekonomsko-propagandni pop, avtorski prvenec Novomeščana Primoža Žižka. Namesto pisanja besedil in glasbe za druge izvajalce se je Primož tokrat odločil ustvariti nekaj zase; nadel si je ime Erik Platon ter skozi glasbo igrivo, pa hkrati kritično pogledal na naš svet.
Neveljaven email naslov