Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Domačega ljubljenca ima skoraj vsak drugi Slovenec, kažejo statistični podatki. Poleti, ko del časa preživimo na oddihu, se zaradi tega spopademo z vprašanjem, kaj storiti s psom, mačko, hrčkom, kuncem, papigo. Možnosti je kar nekaj – lahko ga vzamemo s seboj, ga pustimo doma v oskrbi sorodnikov, sosedov, znancev ali pa mu privoščimo počitnice v Hotelu za male živali. Kakšnega razkošja so deležni pasji, mačji in glodalski počitnikarji, bo v četrtek dopoldne preverila ekipa Prvega, ki bo obiskala Hotel Nera na Šenturški Gori. Slišali boste, katere živali sprejemajo, kako skrbijo zanje ter ali se živali, ki se prej niso poznale, razumejo med seboj. Zanimalo nas bo tudi, kako razvajene domače živali imamo Slovenci, v kolikšni meri je mogoče v tednu dni (pre)vzgojiti nesocializirano žival ter kdo ima večje težave zaradi ločitve – živali ali njihovi skrbniki.
Domačega ljubljenca ima skoraj vsak drugi Slovenec, kažejo statistični podatki. Poleti, ko del časa preživimo na oddihu, se zaradi tega spopademo z vprašanjem, kaj storiti s psom, mačko, hrčkom, kuncem, papigo. Možnosti je kar nekaj – lahko ga vzamemo s seboj, ga pustimo doma v oskrbi sorodnikov, sosedov, znancev ali pa mu privoščimo počitnice v hotelu za male živali. Kakšnega razkošja so deležni pasji, mačji in glodalski počitnikarji na Šenturški gori?
“Vsekakor imamo poleti tukaj tudi nižje temperature kot v dolini, tako da imajo psi idealne pogoje za sproščeno gibanje v naravi,” pove Urška Krivec, inštruktorica psov in lastnica Hotela za male živali Nera, ki se nahaja blizu Cerkelj na Gorenjskem.
Ta trenutek imamo večino psov, sem pa tja tudi kakšna muca pride. Drugače imamo pa ta trenutek tudi grško kornjačo, se pravi želvo. Pripeljejo pa tudi vse vrste drugih živali: dihurje, kunce, morske prašičke.
Z dejavnostjo so začeli leta 2011, ko je bilo konkurence na tem področju manj. Čeprav se Urška konkurence ne boji, svetuje, da se pozanimate pri kom puščate svoje ljubljence: “Treba je zadostiti zakonskim pravilom. Hotel mora biti uradno odprt, se pravi moramo imeti podjetje odprto. Mora biti pregledano s strani veterinarske inšpekcije, na pet let je treba obnavljati določene licence za oskrbnika živali. Največja stvar je pa v tem, da so oskrbniki živali res izkušeni ljudje.”
Največ zanimanja in rezervacij je, razumljivo, v poletnem času. Cene hotelov za živali po Sloveniji se gibljejo od 15 evrov na dan naprej, vanje pa je všteta hrana, sprehodi in primerni prostori za počitek. Inštruktor višjega šolanja psov, marker in predsednik Kinološkega društva Kamnik Rajko Pučnik razloži, da pse sprehajajo 3-krat na dan.
Psi rabijo, kot jaz temu rečem, da vsako jutro zjutraj preberejo svež časopis. Da vidijo, kaj se je dogajalo. Da potem, ko opravijo svoje, pridejo nazaj do vodnika, se z njim poigrajo, se pocrkljajo in vidiš psa, da je srečen in da je zadovoljen.
Vedenjske težave hitro opazijo, razloži Rajko: “Z vsakim psom delamo individualno. Na zahtevo nekaterih lastnikov psov lahko začnemo tudi z intenzivno prevzgojo. Vendar večinoma so ti psi pri nas teden, deset dni, to je pa odločno premalo zato, da bi lahko na psu karkoli naredil. Narediš zgolj nek začetek.” Zato ni nenavadno, da se nekateri lastniki psov odločijo, da se bodo s svojim pasjim spremljevalcem vrnili na prevzgojo.
Prostori za male živali:
Gosti hotela:
Domačega ljubljenca ima skoraj vsak drugi Slovenec, kažejo statistični podatki. Poleti, ko del časa preživimo na oddihu, se zaradi tega spopademo z vprašanjem, kaj storiti s psom, mačko, hrčkom, kuncem, papigo. Možnosti je kar nekaj – lahko ga vzamemo s seboj, ga pustimo doma v oskrbi sorodnikov, sosedov, znancev ali pa mu privoščimo počitnice v Hotelu za male živali. Kakšnega razkošja so deležni pasji, mačji in glodalski počitnikarji, bo v četrtek dopoldne preverila ekipa Prvega, ki bo obiskala Hotel Nera na Šenturški Gori. Slišali boste, katere živali sprejemajo, kako skrbijo zanje ter ali se živali, ki se prej niso poznale, razumejo med seboj. Zanimalo nas bo tudi, kako razvajene domače živali imamo Slovenci, v kolikšni meri je mogoče v tednu dni (pre)vzgojiti nesocializirano žival ter kdo ima večje težave zaradi ločitve – živali ali njihovi skrbniki.
Domačega ljubljenca ima skoraj vsak drugi Slovenec, kažejo statistični podatki. Poleti, ko del časa preživimo na oddihu, se zaradi tega spopademo z vprašanjem, kaj storiti s psom, mačko, hrčkom, kuncem, papigo. Možnosti je kar nekaj – lahko ga vzamemo s seboj, ga pustimo doma v oskrbi sorodnikov, sosedov, znancev ali pa mu privoščimo počitnice v hotelu za male živali. Kakšnega razkošja so deležni pasji, mačji in glodalski počitnikarji na Šenturški gori?
“Vsekakor imamo poleti tukaj tudi nižje temperature kot v dolini, tako da imajo psi idealne pogoje za sproščeno gibanje v naravi,” pove Urška Krivec, inštruktorica psov in lastnica Hotela za male živali Nera, ki se nahaja blizu Cerkelj na Gorenjskem.
Ta trenutek imamo večino psov, sem pa tja tudi kakšna muca pride. Drugače imamo pa ta trenutek tudi grško kornjačo, se pravi želvo. Pripeljejo pa tudi vse vrste drugih živali: dihurje, kunce, morske prašičke.
Z dejavnostjo so začeli leta 2011, ko je bilo konkurence na tem področju manj. Čeprav se Urška konkurence ne boji, svetuje, da se pozanimate pri kom puščate svoje ljubljence: “Treba je zadostiti zakonskim pravilom. Hotel mora biti uradno odprt, se pravi moramo imeti podjetje odprto. Mora biti pregledano s strani veterinarske inšpekcije, na pet let je treba obnavljati določene licence za oskrbnika živali. Največja stvar je pa v tem, da so oskrbniki živali res izkušeni ljudje.”
Največ zanimanja in rezervacij je, razumljivo, v poletnem času. Cene hotelov za živali po Sloveniji se gibljejo od 15 evrov na dan naprej, vanje pa je všteta hrana, sprehodi in primerni prostori za počitek. Inštruktor višjega šolanja psov, marker in predsednik Kinološkega društva Kamnik Rajko Pučnik razloži, da pse sprehajajo 3-krat na dan.
Psi rabijo, kot jaz temu rečem, da vsako jutro zjutraj preberejo svež časopis. Da vidijo, kaj se je dogajalo. Da potem, ko opravijo svoje, pridejo nazaj do vodnika, se z njim poigrajo, se pocrkljajo in vidiš psa, da je srečen in da je zadovoljen.
Vedenjske težave hitro opazijo, razloži Rajko: “Z vsakim psom delamo individualno. Na zahtevo nekaterih lastnikov psov lahko začnemo tudi z intenzivno prevzgojo. Vendar večinoma so ti psi pri nas teden, deset dni, to je pa odločno premalo zato, da bi lahko na psu karkoli naredil. Narediš zgolj nek začetek.” Zato ni nenavadno, da se nekateri lastniki psov odločijo, da se bodo s svojim pasjim spremljevalcem vrnili na prevzgojo.
Prostori za male živali:
Gosti hotela:
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Jeseni so poprockerji Flirrt ob dvajsetletnici svojega delovanja predstavili prvi del dvojne plošče Jekyll & Hyde. Sedaj razkrivajo nadaljevanje, ki ga v Pesmi v žepu komentira avtor pesmi in frontmen skupine Rok Lunaček.
V Pesmi v žepu poslušamo eno prvih poglavij slovenskega kantavtorstva: pesmi Tomaža Pengova - solistične, pa tudi tiste, ki jih je ustvarjal s skupino Salamander. Z nami se o Pengovu pogovarja Bogdana Herman.
Štajerski reper Emkej predstavlja svojo četrto samostojno ploščo Probaj razumet.
Sinner je naslov kratkometražnega prvenca logaških mladcev Fed Horses. Po približno štirih letih in šestih objavljenih singlih, so naposled objavili EP s petimi novimi skladbami. Njihovo delo in glasbo nam je v posnetku pogovora predstavila odlična vokalistka Urša Mihevc.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Tokrat poslušamo družbenokritične kantavtorske pesmi Janija Kovačiča, Ksenije Jus, Boštjana Narata in Tomija Lorberja.
Skupina King Foo, v kateri ustvarjajo prekaljeni glasbeniki - basist Matej Sušnik, kitarist Peter Hudnik, bobnar Rok Golob in pevka Aleksandra Josić - se najbolje počuti v poprockerskih vodah. 13 pesmi so zdaj zbrali na prvencu "Galaxie", o katerem se v Pesmi v žepu pogovarjamo z Rokom Golobom.
Vlado Poredoš, vodja zasavske skupine Orlek, predstavlja novo ploščo Frpruh.
Porkaeva! Nova, peta studijska plošča Iztoka Mlakarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, nadaljuje pripovedovanje zgodb skozi pesmi, ki jih ponudi z obilico humorja, iskrenosti in predvsem srčnosti. Kako in zakaj, ve najbolje povedati avtor sam, zato smo ga povabili v tokratno Pesem v žepu.
Hudomušna šansonjerska zasedba Same babe je pred 10 leti izdala prvenec "Za ljubi kruhek in njene črne črne lase" z uglasbeno poezijo Janeza Menarta, kasneje pa še albuma "Terezijanske" in "Dobri možje". Z nami se v Pesmi v žepu pogovarja vodja skupine Viki Baba Brusli.
Nova plošča 3P skupine Hamo & Tribute 2 Love prinaša deset ljubezni posvečenih pesmi s prijateljskim dodatkom. Na Prvem jo predstavlja pevec in kitarist Matevž Šalehar Hamo, ki je spisal besedila in pri nekaterih pesmih tudi glasbo.
Koroški kantavtor Milan Kamnik ustvarja že več kot 40 let. Po osmih samostojnih albumih je svoje pesmi zdaj zbral tudi v knjigo, pesmarico, ki nosi naslov po eni njegovih najznačilnejših pesmi: Ibržnik. Z nami se pogovarja v tokratni Pesmi v žepu.
Dve leti po prvencu Kangaroo's A Neighbour se mlada zasavska skupina Koala Voice oglaša z drugim albumom Wolkenfabrik. Svoje poglede na ustvarjanje albuma ter sporočila, ki jih podajajo skozi pesmi, v Pesmi v žepu z nami delita pevka in kitaristka Manca Trampuš ter baskitarist Tilen Prašnikar.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V Pesmi v žepu se podajamo v EPP, Ekonomsko-propagandni pop, avtorski prvenec Novomeščana Primoža Žižka. Namesto pisanja besedil in glasbe za druge izvajalce se je Primož tokrat odločil ustvariti nekaj zase; nadel si je ime Erik Platon ter skozi glasbo igrivo, pa hkrati kritično pogledal na naš svet.
Neveljaven email naslov