Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Domačega ljubljenca ima skoraj vsak drugi Slovenec, kažejo statistični podatki. Poleti, ko del časa preživimo na oddihu, se zaradi tega spopademo z vprašanjem, kaj storiti s psom, mačko, hrčkom, kuncem, papigo. Možnosti je kar nekaj – lahko ga vzamemo s seboj, ga pustimo doma v oskrbi sorodnikov, sosedov, znancev ali pa mu privoščimo počitnice v Hotelu za male živali. Kakšnega razkošja so deležni pasji, mačji in glodalski počitnikarji, bo v četrtek dopoldne preverila ekipa Prvega, ki bo obiskala Hotel Nera na Šenturški Gori. Slišali boste, katere živali sprejemajo, kako skrbijo zanje ter ali se živali, ki se prej niso poznale, razumejo med seboj. Zanimalo nas bo tudi, kako razvajene domače živali imamo Slovenci, v kolikšni meri je mogoče v tednu dni (pre)vzgojiti nesocializirano žival ter kdo ima večje težave zaradi ločitve – živali ali njihovi skrbniki.
Domačega ljubljenca ima skoraj vsak drugi Slovenec, kažejo statistični podatki. Poleti, ko del časa preživimo na oddihu, se zaradi tega spopademo z vprašanjem, kaj storiti s psom, mačko, hrčkom, kuncem, papigo. Možnosti je kar nekaj – lahko ga vzamemo s seboj, ga pustimo doma v oskrbi sorodnikov, sosedov, znancev ali pa mu privoščimo počitnice v hotelu za male živali. Kakšnega razkošja so deležni pasji, mačji in glodalski počitnikarji na Šenturški gori?
“Vsekakor imamo poleti tukaj tudi nižje temperature kot v dolini, tako da imajo psi idealne pogoje za sproščeno gibanje v naravi,” pove Urška Krivec, inštruktorica psov in lastnica Hotela za male živali Nera, ki se nahaja blizu Cerkelj na Gorenjskem.
Ta trenutek imamo večino psov, sem pa tja tudi kakšna muca pride. Drugače imamo pa ta trenutek tudi grško kornjačo, se pravi želvo. Pripeljejo pa tudi vse vrste drugih živali: dihurje, kunce, morske prašičke.
Z dejavnostjo so začeli leta 2011, ko je bilo konkurence na tem področju manj. Čeprav se Urška konkurence ne boji, svetuje, da se pozanimate pri kom puščate svoje ljubljence: “Treba je zadostiti zakonskim pravilom. Hotel mora biti uradno odprt, se pravi moramo imeti podjetje odprto. Mora biti pregledano s strani veterinarske inšpekcije, na pet let je treba obnavljati določene licence za oskrbnika živali. Največja stvar je pa v tem, da so oskrbniki živali res izkušeni ljudje.”
Največ zanimanja in rezervacij je, razumljivo, v poletnem času. Cene hotelov za živali po Sloveniji se gibljejo od 15 evrov na dan naprej, vanje pa je všteta hrana, sprehodi in primerni prostori za počitek. Inštruktor višjega šolanja psov, marker in predsednik Kinološkega društva Kamnik Rajko Pučnik razloži, da pse sprehajajo 3-krat na dan.
Psi rabijo, kot jaz temu rečem, da vsako jutro zjutraj preberejo svež časopis. Da vidijo, kaj se je dogajalo. Da potem, ko opravijo svoje, pridejo nazaj do vodnika, se z njim poigrajo, se pocrkljajo in vidiš psa, da je srečen in da je zadovoljen.
Vedenjske težave hitro opazijo, razloži Rajko: “Z vsakim psom delamo individualno. Na zahtevo nekaterih lastnikov psov lahko začnemo tudi z intenzivno prevzgojo. Vendar večinoma so ti psi pri nas teden, deset dni, to je pa odločno premalo zato, da bi lahko na psu karkoli naredil. Narediš zgolj nek začetek.” Zato ni nenavadno, da se nekateri lastniki psov odločijo, da se bodo s svojim pasjim spremljevalcem vrnili na prevzgojo.
Prostori za male živali:
Gosti hotela:
Domačega ljubljenca ima skoraj vsak drugi Slovenec, kažejo statistični podatki. Poleti, ko del časa preživimo na oddihu, se zaradi tega spopademo z vprašanjem, kaj storiti s psom, mačko, hrčkom, kuncem, papigo. Možnosti je kar nekaj – lahko ga vzamemo s seboj, ga pustimo doma v oskrbi sorodnikov, sosedov, znancev ali pa mu privoščimo počitnice v Hotelu za male živali. Kakšnega razkošja so deležni pasji, mačji in glodalski počitnikarji, bo v četrtek dopoldne preverila ekipa Prvega, ki bo obiskala Hotel Nera na Šenturški Gori. Slišali boste, katere živali sprejemajo, kako skrbijo zanje ter ali se živali, ki se prej niso poznale, razumejo med seboj. Zanimalo nas bo tudi, kako razvajene domače živali imamo Slovenci, v kolikšni meri je mogoče v tednu dni (pre)vzgojiti nesocializirano žival ter kdo ima večje težave zaradi ločitve – živali ali njihovi skrbniki.
Domačega ljubljenca ima skoraj vsak drugi Slovenec, kažejo statistični podatki. Poleti, ko del časa preživimo na oddihu, se zaradi tega spopademo z vprašanjem, kaj storiti s psom, mačko, hrčkom, kuncem, papigo. Možnosti je kar nekaj – lahko ga vzamemo s seboj, ga pustimo doma v oskrbi sorodnikov, sosedov, znancev ali pa mu privoščimo počitnice v hotelu za male živali. Kakšnega razkošja so deležni pasji, mačji in glodalski počitnikarji na Šenturški gori?
“Vsekakor imamo poleti tukaj tudi nižje temperature kot v dolini, tako da imajo psi idealne pogoje za sproščeno gibanje v naravi,” pove Urška Krivec, inštruktorica psov in lastnica Hotela za male živali Nera, ki se nahaja blizu Cerkelj na Gorenjskem.
Ta trenutek imamo večino psov, sem pa tja tudi kakšna muca pride. Drugače imamo pa ta trenutek tudi grško kornjačo, se pravi želvo. Pripeljejo pa tudi vse vrste drugih živali: dihurje, kunce, morske prašičke.
Z dejavnostjo so začeli leta 2011, ko je bilo konkurence na tem področju manj. Čeprav se Urška konkurence ne boji, svetuje, da se pozanimate pri kom puščate svoje ljubljence: “Treba je zadostiti zakonskim pravilom. Hotel mora biti uradno odprt, se pravi moramo imeti podjetje odprto. Mora biti pregledano s strani veterinarske inšpekcije, na pet let je treba obnavljati določene licence za oskrbnika živali. Največja stvar je pa v tem, da so oskrbniki živali res izkušeni ljudje.”
Največ zanimanja in rezervacij je, razumljivo, v poletnem času. Cene hotelov za živali po Sloveniji se gibljejo od 15 evrov na dan naprej, vanje pa je všteta hrana, sprehodi in primerni prostori za počitek. Inštruktor višjega šolanja psov, marker in predsednik Kinološkega društva Kamnik Rajko Pučnik razloži, da pse sprehajajo 3-krat na dan.
Psi rabijo, kot jaz temu rečem, da vsako jutro zjutraj preberejo svež časopis. Da vidijo, kaj se je dogajalo. Da potem, ko opravijo svoje, pridejo nazaj do vodnika, se z njim poigrajo, se pocrkljajo in vidiš psa, da je srečen in da je zadovoljen.
Vedenjske težave hitro opazijo, razloži Rajko: “Z vsakim psom delamo individualno. Na zahtevo nekaterih lastnikov psov lahko začnemo tudi z intenzivno prevzgojo. Vendar večinoma so ti psi pri nas teden, deset dni, to je pa odločno premalo zato, da bi lahko na psu karkoli naredil. Narediš zgolj nek začetek.” Zato ni nenavadno, da se nekateri lastniki psov odločijo, da se bodo s svojim pasjim spremljevalcem vrnili na prevzgojo.
Prostori za male živali:
Gosti hotela:
Tokrat nam bo svoj pogled na Slovenijo in življenje pri nas predstavil Bangladeševec Asrar Osmani. Presenetljivo pravi, da so Slovenci, sploh v manjših krajih, zaradi njegove nekoliko temnejše barve polti, sprva precej nezaupljiv. Obožuje naravo, čistočo in umirjenost prometa. Če prisluhnete pogovoru, ki ga je posnela Ana Skrt, pa izveste tudi, katere tradicionalne slovenske jedi ne mara.
Nino Bektashashvili se je iz Gruzije v Slovenijo uradno preselila pred tremi leti. Pred tem je prav tako tri leta živela razpeta med Slovenijo in Nemčijo. Težke življenjske izkušnje so oblikovale njeno osebnost, na kar je še posebej ponosna. Čeprav pravi, da se ne počuti najbolje, ko mora pokritizirati Slovence, smo jo prepričali, da ji za to dejanje ne bomo zamerili. Prav je, da nam priseljenci nastavijo ogledalo, s čimer nam pokažejo svoj, drugačen, Drugi pogled. Rubriko je pripravila Darja Pograjc.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Dragi otroci, Violinček vas spet z največjim veseljem vabi v zvočni svet glasbe. Danes vam bi rad predstavil zanimiv glasbeni sestav, ki ima prav poseben in značilen zvok. Zato se dobro primite in pripravite na pot v glasbeno deželo. Seveda skupaj z Violinčkom. Pripravlja Matej Jevnišek.
Ste vedeli, da se je slovenščino mogoče učiti na več kot 50 univerzah po svetu? Ena takih je tudi hamburška, kjer je lektorica za slovenščino Monika Pemič, s katero smo se pogovarjali ob slovenskem državnem prazniku. Organizirali so obisk Borisa Pahorja, razstavo fotografij Zadnji pričevalci in še mnoge odmevne dogodke.
Abdullah Aksu prihaja iz Konye, večjega mesta v osrednjem delu Turčije. Slovenijo je prvič podrobneje spoznal pred dvema letoma, danes pa med drugim skuša v sodelovanju s turškim društvom Medkulturni dialog Slovencem predstaviti tradicionalno turško umetnost imenovano ebru. Gre za ustvarjanje pri katerem umetnik s posebnimi čopiči nanaša barve na vodno površino in nastale vzorce prenese na papir. Ker so vzorci podobni marmornati površini, ebru imenujemo tudi marmoriranje.
Flamenko, ki ga je UNESCO pred štirimi leti razglasil za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine, vse bolj vztrajno prodira tudi v našo deželo. Ljubiteljev te glasbene in plesne zvrsti, ki se je sprva razvila v regijah južne Španije, je namreč vse več. Preverili bomo, kako se slovenski »flamenkosi« urijo v eni od plesnih dvoran, kaj vse profesionalni plesalci flamenka doživijo na nastopih in kateri stereotipi o flamenku v resnici sploh ne držijo – v reportaži, ki jo pripravlja Anja Strajnar!
Kadilci med kajenjem navadne tobačne cigarete zaužijete okoli 7000 nevarnih kemičnih spojin. Nekadilci, ki ste podvrženi pasivnemu kajenju pa ste izpostavljeni 4000. kemičnim snovem. Toliko jih namreč vsebuje dim, ki se vije iz prižgane cigarete. O tem, da je elektronska cigareta prijaznejša do okolice, saj se iz nje ne vali smrdljiv in nevaren dim, se strinjata tako stroka kot prodajalci omenjenega izdelka. Pa je elektronska cigareta primerna za odvajanje od kajenja in ali Slovenci sploh posegamo po tovrstnih novosti? Sogovorniki: Jure Vižitin in Gašper Šetinc (uporabnika), univ. dipl. kom. in direktorica trgovine za elektronsko kajenje Smooke Tina Meke, prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Neveljaven email naslov