Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
Regija sicer slovi po slabih prometnih povezavah, a je v njej izjemno razvito kolesarstvo
Kolesarske poti oživijo ravno v teh toplejših, poletnih mesecih, ko se na Koroško odpravljajo tako adrenalina željni kolesarji kot tisti, ki iščejo možnosti za rekreacijo na sploh. Kot nam je povedala naša koroška dopisnica Metka Pirc:
Koroška kot kaže, dokazuje, da se da povezati različne ljubitelje narave. Tako planince, kot ljubitelje gorskega kolesarjenja. Predvsem v Mežiški dolini, okoli Pece, so speljane številne gorske kolesarske poti.
Pogovarjala se je s kolesarjem Anejem Štruclom, ki je tudi gonilna sila festivala Črna luknja, ki gosti najboljše enduro kolesarje na svetu. Štrucl je z ekipo pripravil tudi novo kolesarsko progo po opuščenih delih rudnika svinca v Mežici, tako da so družinski različici kolesarjenja po jami dodali še bolj adrenalinsko, ki je res primerna za izkušene kolesarje.
Predvsem tudi na Koroškem poskušamo narediti korak naprej in večino prog legalizirati, saj poznate težavo v Sloveniji, da na žalost poti niso odprte za vse. Po vsem svetu se išče te enoslednice oziroma stezice, ki dajejo kolesarju občutek, da je res z naravo. Ne kolesariš med avtomobili, ne nekje v mestih, ampak si dejansko z naravo.
Po Koroškem je legalnih in uradno odprtih že 40 km poti, ostalih je pa še kakšnih 100 km. Potencial je torej velik.
Del te, za mnoge ene od najlepših kolesarskih poti v Evropi, pelje tudi čez Koroško.
Letos so na novo označili staro traso, ki večinoma urejena po manj obremenjenih cestah, še letos in v prihodnjih letih pa predvidevajo graditev novih poti, za kar bodo namenili okoli 15 milijonov evrov.
Na novo so postavili 450 novih tabel, kljub temu je dravska kolesarska pot bolj primerna za odrasle kolesarje. Kot je povedal Uroš Rozman, vodja projekta ureditve Dravske kolesarske poti z Regionalne razvojne agencije Koroška:
V tem trenutku smo označili staro traso, z določenimi novimi deli. To pomeni, da poteka še vedno po manj obremenjenih lokalnih in državnih cestah, to pomeni, da za varnost še vedno ni stoodstotno poskrbljeno. Ta kolesarska pot je zato v celoti še vedno bolj primerna za pripravljene, odrasle kolesarje. Jo bomo pa z novimi odseki tudi počasi prilagodili za manj pripravljene kolesarje.
Načrti so veliki. Še letos bodo gradili del kolesarske poti na Muti, upajo da tudi v Radljah ob Dravi. Med kolesarji je zelo priljubljena t.i. Štrekna, to je kolesarska pot po Mislinjski dolini. Speljali so jo po delu trase opuščene železnice med Otiškim vrhom in Velenjem. Teh 24 kilometrov je bolj primernih tudi za družinsko kolesarjenje. Pot bodo še podaljšali vse do Velenja in kot kaže, bo Koroška z Velenjem prej povezana z urejeno kolesarsko potjo kot pa s težko pričakovano hitro cesto.
Več pa lahko slišite v posnetku pogovora.
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
Regija sicer slovi po slabih prometnih povezavah, a je v njej izjemno razvito kolesarstvo
Kolesarske poti oživijo ravno v teh toplejših, poletnih mesecih, ko se na Koroško odpravljajo tako adrenalina željni kolesarji kot tisti, ki iščejo možnosti za rekreacijo na sploh. Kot nam je povedala naša koroška dopisnica Metka Pirc:
Koroška kot kaže, dokazuje, da se da povezati različne ljubitelje narave. Tako planince, kot ljubitelje gorskega kolesarjenja. Predvsem v Mežiški dolini, okoli Pece, so speljane številne gorske kolesarske poti.
Pogovarjala se je s kolesarjem Anejem Štruclom, ki je tudi gonilna sila festivala Črna luknja, ki gosti najboljše enduro kolesarje na svetu. Štrucl je z ekipo pripravil tudi novo kolesarsko progo po opuščenih delih rudnika svinca v Mežici, tako da so družinski različici kolesarjenja po jami dodali še bolj adrenalinsko, ki je res primerna za izkušene kolesarje.
Predvsem tudi na Koroškem poskušamo narediti korak naprej in večino prog legalizirati, saj poznate težavo v Sloveniji, da na žalost poti niso odprte za vse. Po vsem svetu se išče te enoslednice oziroma stezice, ki dajejo kolesarju občutek, da je res z naravo. Ne kolesariš med avtomobili, ne nekje v mestih, ampak si dejansko z naravo.
Po Koroškem je legalnih in uradno odprtih že 40 km poti, ostalih je pa še kakšnih 100 km. Potencial je torej velik.
Del te, za mnoge ene od najlepših kolesarskih poti v Evropi, pelje tudi čez Koroško.
Letos so na novo označili staro traso, ki večinoma urejena po manj obremenjenih cestah, še letos in v prihodnjih letih pa predvidevajo graditev novih poti, za kar bodo namenili okoli 15 milijonov evrov.
Na novo so postavili 450 novih tabel, kljub temu je dravska kolesarska pot bolj primerna za odrasle kolesarje. Kot je povedal Uroš Rozman, vodja projekta ureditve Dravske kolesarske poti z Regionalne razvojne agencije Koroška:
V tem trenutku smo označili staro traso, z določenimi novimi deli. To pomeni, da poteka še vedno po manj obremenjenih lokalnih in državnih cestah, to pomeni, da za varnost še vedno ni stoodstotno poskrbljeno. Ta kolesarska pot je zato v celoti še vedno bolj primerna za pripravljene, odrasle kolesarje. Jo bomo pa z novimi odseki tudi počasi prilagodili za manj pripravljene kolesarje.
Načrti so veliki. Še letos bodo gradili del kolesarske poti na Muti, upajo da tudi v Radljah ob Dravi. Med kolesarji je zelo priljubljena t.i. Štrekna, to je kolesarska pot po Mislinjski dolini. Speljali so jo po delu trase opuščene železnice med Otiškim vrhom in Velenjem. Teh 24 kilometrov je bolj primernih tudi za družinsko kolesarjenje. Pot bodo še podaljšali vse do Velenja in kot kaže, bo Koroška z Velenjem prej povezana z urejeno kolesarsko potjo kot pa s težko pričakovano hitro cesto.
Več pa lahko slišite v posnetku pogovora.
Tokrat nam bo svoj pogled na Slovenijo in življenje pri nas predstavil Bangladeševec Asrar Osmani. Presenetljivo pravi, da so Slovenci, sploh v manjših krajih, zaradi njegove nekoliko temnejše barve polti, sprva precej nezaupljiv. Obožuje naravo, čistočo in umirjenost prometa. Če prisluhnete pogovoru, ki ga je posnela Ana Skrt, pa izveste tudi, katere tradicionalne slovenske jedi ne mara.
Nino Bektashashvili se je iz Gruzije v Slovenijo uradno preselila pred tremi leti. Pred tem je prav tako tri leta živela razpeta med Slovenijo in Nemčijo. Težke življenjske izkušnje so oblikovale njeno osebnost, na kar je še posebej ponosna. Čeprav pravi, da se ne počuti najbolje, ko mora pokritizirati Slovence, smo jo prepričali, da ji za to dejanje ne bomo zamerili. Prav je, da nam priseljenci nastavijo ogledalo, s čimer nam pokažejo svoj, drugačen, Drugi pogled. Rubriko je pripravila Darja Pograjc.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Dragi otroci, Violinček vas spet z največjim veseljem vabi v zvočni svet glasbe. Danes vam bi rad predstavil zanimiv glasbeni sestav, ki ima prav poseben in značilen zvok. Zato se dobro primite in pripravite na pot v glasbeno deželo. Seveda skupaj z Violinčkom. Pripravlja Matej Jevnišek.
Ste vedeli, da se je slovenščino mogoče učiti na več kot 50 univerzah po svetu? Ena takih je tudi hamburška, kjer je lektorica za slovenščino Monika Pemič, s katero smo se pogovarjali ob slovenskem državnem prazniku. Organizirali so obisk Borisa Pahorja, razstavo fotografij Zadnji pričevalci in še mnoge odmevne dogodke.
Abdullah Aksu prihaja iz Konye, večjega mesta v osrednjem delu Turčije. Slovenijo je prvič podrobneje spoznal pred dvema letoma, danes pa med drugim skuša v sodelovanju s turškim društvom Medkulturni dialog Slovencem predstaviti tradicionalno turško umetnost imenovano ebru. Gre za ustvarjanje pri katerem umetnik s posebnimi čopiči nanaša barve na vodno površino in nastale vzorce prenese na papir. Ker so vzorci podobni marmornati površini, ebru imenujemo tudi marmoriranje.
Flamenko, ki ga je UNESCO pred štirimi leti razglasil za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine, vse bolj vztrajno prodira tudi v našo deželo. Ljubiteljev te glasbene in plesne zvrsti, ki se je sprva razvila v regijah južne Španije, je namreč vse več. Preverili bomo, kako se slovenski »flamenkosi« urijo v eni od plesnih dvoran, kaj vse profesionalni plesalci flamenka doživijo na nastopih in kateri stereotipi o flamenku v resnici sploh ne držijo – v reportaži, ki jo pripravlja Anja Strajnar!
Kadilci med kajenjem navadne tobačne cigarete zaužijete okoli 7000 nevarnih kemičnih spojin. Nekadilci, ki ste podvrženi pasivnemu kajenju pa ste izpostavljeni 4000. kemičnim snovem. Toliko jih namreč vsebuje dim, ki se vije iz prižgane cigarete. O tem, da je elektronska cigareta prijaznejša do okolice, saj se iz nje ne vali smrdljiv in nevaren dim, se strinjata tako stroka kot prodajalci omenjenega izdelka. Pa je elektronska cigareta primerna za odvajanje od kajenja in ali Slovenci sploh posegamo po tovrstnih novosti? Sogovorniki: Jure Vižitin in Gašper Šetinc (uporabnika), univ. dipl. kom. in direktorica trgovine za elektronsko kajenje Smooke Tina Meke, prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Neveljaven email naslov