Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
Regija sicer slovi po slabih prometnih povezavah, a je v njej izjemno razvito kolesarstvo
Kolesarske poti oživijo ravno v teh toplejših, poletnih mesecih, ko se na Koroško odpravljajo tako adrenalina željni kolesarji kot tisti, ki iščejo možnosti za rekreacijo na sploh. Kot nam je povedala naša koroška dopisnica Metka Pirc:
Koroška kot kaže, dokazuje, da se da povezati različne ljubitelje narave. Tako planince, kot ljubitelje gorskega kolesarjenja. Predvsem v Mežiški dolini, okoli Pece, so speljane številne gorske kolesarske poti.
Pogovarjala se je s kolesarjem Anejem Štruclom, ki je tudi gonilna sila festivala Črna luknja, ki gosti najboljše enduro kolesarje na svetu. Štrucl je z ekipo pripravil tudi novo kolesarsko progo po opuščenih delih rudnika svinca v Mežici, tako da so družinski različici kolesarjenja po jami dodali še bolj adrenalinsko, ki je res primerna za izkušene kolesarje.
Predvsem tudi na Koroškem poskušamo narediti korak naprej in večino prog legalizirati, saj poznate težavo v Sloveniji, da na žalost poti niso odprte za vse. Po vsem svetu se išče te enoslednice oziroma stezice, ki dajejo kolesarju občutek, da je res z naravo. Ne kolesariš med avtomobili, ne nekje v mestih, ampak si dejansko z naravo.
Po Koroškem je legalnih in uradno odprtih že 40 km poti, ostalih je pa še kakšnih 100 km. Potencial je torej velik.
Del te, za mnoge ene od najlepših kolesarskih poti v Evropi, pelje tudi čez Koroško.
Letos so na novo označili staro traso, ki večinoma urejena po manj obremenjenih cestah, še letos in v prihodnjih letih pa predvidevajo graditev novih poti, za kar bodo namenili okoli 15 milijonov evrov.
Na novo so postavili 450 novih tabel, kljub temu je dravska kolesarska pot bolj primerna za odrasle kolesarje. Kot je povedal Uroš Rozman, vodja projekta ureditve Dravske kolesarske poti z Regionalne razvojne agencije Koroška:
V tem trenutku smo označili staro traso, z določenimi novimi deli. To pomeni, da poteka še vedno po manj obremenjenih lokalnih in državnih cestah, to pomeni, da za varnost še vedno ni stoodstotno poskrbljeno. Ta kolesarska pot je zato v celoti še vedno bolj primerna za pripravljene, odrasle kolesarje. Jo bomo pa z novimi odseki tudi počasi prilagodili za manj pripravljene kolesarje.
Načrti so veliki. Še letos bodo gradili del kolesarske poti na Muti, upajo da tudi v Radljah ob Dravi. Med kolesarji je zelo priljubljena t.i. Štrekna, to je kolesarska pot po Mislinjski dolini. Speljali so jo po delu trase opuščene železnice med Otiškim vrhom in Velenjem. Teh 24 kilometrov je bolj primernih tudi za družinsko kolesarjenje. Pot bodo še podaljšali vse do Velenja in kot kaže, bo Koroška z Velenjem prej povezana z urejeno kolesarsko potjo kot pa s težko pričakovano hitro cesto.
Več pa lahko slišite v posnetku pogovora.
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
Regija sicer slovi po slabih prometnih povezavah, a je v njej izjemno razvito kolesarstvo
Kolesarske poti oživijo ravno v teh toplejših, poletnih mesecih, ko se na Koroško odpravljajo tako adrenalina željni kolesarji kot tisti, ki iščejo možnosti za rekreacijo na sploh. Kot nam je povedala naša koroška dopisnica Metka Pirc:
Koroška kot kaže, dokazuje, da se da povezati različne ljubitelje narave. Tako planince, kot ljubitelje gorskega kolesarjenja. Predvsem v Mežiški dolini, okoli Pece, so speljane številne gorske kolesarske poti.
Pogovarjala se je s kolesarjem Anejem Štruclom, ki je tudi gonilna sila festivala Črna luknja, ki gosti najboljše enduro kolesarje na svetu. Štrucl je z ekipo pripravil tudi novo kolesarsko progo po opuščenih delih rudnika svinca v Mežici, tako da so družinski različici kolesarjenja po jami dodali še bolj adrenalinsko, ki je res primerna za izkušene kolesarje.
Predvsem tudi na Koroškem poskušamo narediti korak naprej in večino prog legalizirati, saj poznate težavo v Sloveniji, da na žalost poti niso odprte za vse. Po vsem svetu se išče te enoslednice oziroma stezice, ki dajejo kolesarju občutek, da je res z naravo. Ne kolesariš med avtomobili, ne nekje v mestih, ampak si dejansko z naravo.
Po Koroškem je legalnih in uradno odprtih že 40 km poti, ostalih je pa še kakšnih 100 km. Potencial je torej velik.
Del te, za mnoge ene od najlepših kolesarskih poti v Evropi, pelje tudi čez Koroško.
Letos so na novo označili staro traso, ki večinoma urejena po manj obremenjenih cestah, še letos in v prihodnjih letih pa predvidevajo graditev novih poti, za kar bodo namenili okoli 15 milijonov evrov.
Na novo so postavili 450 novih tabel, kljub temu je dravska kolesarska pot bolj primerna za odrasle kolesarje. Kot je povedal Uroš Rozman, vodja projekta ureditve Dravske kolesarske poti z Regionalne razvojne agencije Koroška:
V tem trenutku smo označili staro traso, z določenimi novimi deli. To pomeni, da poteka še vedno po manj obremenjenih lokalnih in državnih cestah, to pomeni, da za varnost še vedno ni stoodstotno poskrbljeno. Ta kolesarska pot je zato v celoti še vedno bolj primerna za pripravljene, odrasle kolesarje. Jo bomo pa z novimi odseki tudi počasi prilagodili za manj pripravljene kolesarje.
Načrti so veliki. Še letos bodo gradili del kolesarske poti na Muti, upajo da tudi v Radljah ob Dravi. Med kolesarji je zelo priljubljena t.i. Štrekna, to je kolesarska pot po Mislinjski dolini. Speljali so jo po delu trase opuščene železnice med Otiškim vrhom in Velenjem. Teh 24 kilometrov je bolj primernih tudi za družinsko kolesarjenje. Pot bodo še podaljšali vse do Velenja in kot kaže, bo Koroška z Velenjem prej povezana z urejeno kolesarsko potjo kot pa s težko pričakovano hitro cesto.
Več pa lahko slišite v posnetku pogovora.
Velikonočno praznovanje na Češkem, Poljskem in Filipinih z Ruby Pugelj, Karolino Pyzik in Vojto Hemalo.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Tomaž Domicelj je leta 2018 praznoval sedemdeset let in je imel več pomembnih koncertov. Že debelih petdeset let je stalnica na slovenskem popularno-glasbenem prizorišču. Njegova kariera obsega najrazličnejše glasbene zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi, preko klasičnih popevk, do rocka. Vedno znova pa se vrača k izhodišču, izhajajočim iz ameriškega bluesa. Tomaž že dolgo oživlja tudi stare svetovno znane (ponarodele) pesmi, kakršna je v slovenskem merilu tudi njegova »Na planini je živel«. V takšni luči zvenijo tudi “Danes bo srečen dan”, “Življenje je lepo”, “Špricer blues” in še marsikatera Tomaževa avtorska skladba. Z igranjem raznih akustičnih kitar (6-strun, 12-strun, bottleneck) in z orglicami, Domicelj dopolnjuje svoje petje in besedila, ki jih nemalokrat poleg čiste čustvenosti prevevata tudi satira ali celo črni humor. Takšne so po navadi tudi Tomaževe koncertne napovedi in odpovedi pesmi. Koncert v klubu Blunout v Domžalah oktobra 2018 je bil v marsičem nadaljevanje koncertov, imenovanih ČISTA AKUSTIKA, ki jih je Domicelj v minulih letih nanizal v ljubljanskih Križankah. Tudi tokrat je bila navzoča ekipa Prvega programa radia Slovenija, ki je zabeležila široki spekter Domiceljevega muziciranja. Od najnovejših kompozicij do na novo aranžiranih starih uspešnic ter seveda nekaj presenečenj iz velikanske in zabavne Tomaževe bisage. Koncert v Domžalskem klubu Blue Note je konec oktobra posnel Grega Samar, producent je bil Grega Forjanič, od tehnični podpori Francija Modra pa je oddajo uredil Jane Weber. Za sladokusce in ljubitelje slovenske popularne glasbe!
O doseganju sreče in najpogostejših zmotah, povezanih z njo, s psihologom Markom Vrtovcem.
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
V soboto, 10. novembra 2018, bo v dvorani svetega Frančiška Asiškega v Kopru potekala prireditev Pesem na ustih, viža v prstih. To je državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki se odvije vsako leto v pozni jeseni. Prireditev prenaša tudi 1. program Radia Slovenija, v okviru oddaje Sobotni glasbeni večer. Urednik oddaje Jane Weber je v studiu Prvega gostil urednico za ljudsko glasbo Simono Moličnik.
Kateri psi so najbolj primerni za pse vodnike in pomočnike? Kako lastnikom pomagajo psi, ki zaznavajo padec ali porast glukoze v krvi? Kakšno je izobraževanje policijskih psov? Kateri psi so lahko igralci? Odgovarjamo v nedeljskem jutru na Prvem.
Pred koncertom dua Silence v Kulturnem Centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je glasbeni urednik Jane Weber, v rubriki Dobra glasba, dober dan pogovarjal s Primožem Hladnikom.
Šole, kot smo jo poznali nekoč, smo se spomnili s kustosi Slovenskega šolskega muzeja in prek spominov naših poslušalcev, ki so kdaj kakšno tudi ušpičili ali se zagledali v katerega od učiteljev.
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
V nedeljo, 1.7.2018, je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala slavnostna prireditev ob 70-letnici Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostni govorec je bil predsednik ZZB Tit Turnšek, slovesnost so pripravili: ZZB za vrednote NOB Slovenije, Mestna organizacija ZB Ljubljana, MO Ljubljana, Praporščaki ZZB in veteranskih organizacij -poveljeval je Dominik Grmek, glavni praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nastopili pa so Orkester Slovenske vojske z dirigentko Andrejo Šolar, Partizanski pevski zbor, ki ga je vodil zborovodja Iztok Kocen, Moški zbor KUD Rogoznica z zborovodjo Gregorjem Lačnom, dramska igralka Zvezdana Mlakar, pevka Katja Konvalinka, Pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Zinke Bregar, študentka s Koroške v Avstriji Helena Gregorn, Teater III – DPD Svoboda Ptuj pod mentorstvom Branke Bezeljak in asistentke Mojce Prigl, Primož P. Ram Siter ter Zoran Predin in Lačni Franz.
Neveljaven email naslov