Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
Svoje štoparske podvige so z nami delili Gea Gračner, Miran Ipavec in Urban Mislej
Štopanje ni le način, kako privarčevati pri stroških prevoza, ampak izkušnja, zaradi katere spoznaš mnoge nove ljudi, ki s teboj delijo svoje znanje, razmišljanje, svoj čas. Včasih se skupna vožnja podaljšanja v večdnevno druženje, razlaga Gea Gračner, ki je na ta način potovala po Maroku:
“S prijateljem sem bila v Španiji, želela sva v Sevillo in bila že kar malo obupana, saj nekaj ur ni nihče ustavil. Ljudi na bencinski črpalki sem zato spraševala, ali gredo morda v to smer, a me ni nihče želel peljati, nekateri so kar obračali obraze in sploh niso želeli odgovarjati. Tam sta se ustavili tudi dve Nemki s kombijem, ki sta ga priredili za potovanje. Oni sta naju vzeli zraven in pozneje povedali, da ne gresta samo do Seville, ampak do Maroka. Na koncu smo skupaj preživeli tri čudovite dni v Maroku, kampirali smo, imeli piknike. Bilo je zelo lepo.”
Da se lahko 10-kilometrski prevoz podaljša v večdnevno druženje, pravi tudi Urban Mislej:
“V Armeniji naju je s prijateljem voznik peljal 10 kilometrov ven iz glavnega mesta. Nato je vztrajal, da ostaneva na čaju. Na koncu se je ta čaj podaljšal v štiri dni, ki sva jih preživela tudi na rojstnem dnevu njegove hčerke. Praznovanje je bilo nekaj čisto drugega kot pri nas – šlo je za celo veselico, povabljenih je bilo okoli 200 ljudi.”
Urban najraje štopa po Kavkazu, kjer pravi, da je čakalna doba minimalna. Ustavi vsak drugi avto.
Hitrost ustavljanja je ključna pri tistih štoparjih, ki postavljajo raznorazne rekorde. Med njimi je tudi Miran Ipavec, ki je najbolj ponosen na to, da mu je uspelo v enem dnevu preštopati 10 držav in v 10 dneh 31 držav. Najraje štopa na Nizozemskem, kjer imajo za štoparje posebne prometne znake. Prvič se je na štop podal septembra 1984 in se domov vrnil šele čez nekaj mesecev:
“Šel sem na koncert skupine Queen v Milano. Doma sem povedal, da bom odsoten nekaj mesecev. Iz Milana sem potem šel v Francijo. Ker nisem znal jezika, so bili moji profesorji francoščine šoferji. Štopal sem tudi v hudi zimi, ko ob desetih zvečer pri minus 25 še nisem vedel, kje bom spal. To početje me je takrat zasvojijo in pozneje sem si vedno rekel, če sem preživel štopanje v takem mrazu, lahko preživimi karkoli.
Do zdaj je štopal že vse mogoče – od osebnih vozil, kombijev, tovornjakov do traktorjev, koles, samovozečih vozil, konjske vprege. Do štoparske upokojitve, ki jo napoveduje čez par mesecev, bi rad postavil še naslednje rekorde: preštopal 40 držav v 15 dneh, v 3 dneh prišel na Nizozemsko in nazaj, v podobnem času preštopal tudi 17 držav ter 7 evropskih prestolnic na črko B.
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
Svoje štoparske podvige so z nami delili Gea Gračner, Miran Ipavec in Urban Mislej
Štopanje ni le način, kako privarčevati pri stroških prevoza, ampak izkušnja, zaradi katere spoznaš mnoge nove ljudi, ki s teboj delijo svoje znanje, razmišljanje, svoj čas. Včasih se skupna vožnja podaljšanja v večdnevno druženje, razlaga Gea Gračner, ki je na ta način potovala po Maroku:
“S prijateljem sem bila v Španiji, želela sva v Sevillo in bila že kar malo obupana, saj nekaj ur ni nihče ustavil. Ljudi na bencinski črpalki sem zato spraševala, ali gredo morda v to smer, a me ni nihče želel peljati, nekateri so kar obračali obraze in sploh niso želeli odgovarjati. Tam sta se ustavili tudi dve Nemki s kombijem, ki sta ga priredili za potovanje. Oni sta naju vzeli zraven in pozneje povedali, da ne gresta samo do Seville, ampak do Maroka. Na koncu smo skupaj preživeli tri čudovite dni v Maroku, kampirali smo, imeli piknike. Bilo je zelo lepo.”
Da se lahko 10-kilometrski prevoz podaljša v večdnevno druženje, pravi tudi Urban Mislej:
“V Armeniji naju je s prijateljem voznik peljal 10 kilometrov ven iz glavnega mesta. Nato je vztrajal, da ostaneva na čaju. Na koncu se je ta čaj podaljšal v štiri dni, ki sva jih preživela tudi na rojstnem dnevu njegove hčerke. Praznovanje je bilo nekaj čisto drugega kot pri nas – šlo je za celo veselico, povabljenih je bilo okoli 200 ljudi.”
Urban najraje štopa po Kavkazu, kjer pravi, da je čakalna doba minimalna. Ustavi vsak drugi avto.
Hitrost ustavljanja je ključna pri tistih štoparjih, ki postavljajo raznorazne rekorde. Med njimi je tudi Miran Ipavec, ki je najbolj ponosen na to, da mu je uspelo v enem dnevu preštopati 10 držav in v 10 dneh 31 držav. Najraje štopa na Nizozemskem, kjer imajo za štoparje posebne prometne znake. Prvič se je na štop podal septembra 1984 in se domov vrnil šele čez nekaj mesecev:
“Šel sem na koncert skupine Queen v Milano. Doma sem povedal, da bom odsoten nekaj mesecev. Iz Milana sem potem šel v Francijo. Ker nisem znal jezika, so bili moji profesorji francoščine šoferji. Štopal sem tudi v hudi zimi, ko ob desetih zvečer pri minus 25 še nisem vedel, kje bom spal. To početje me je takrat zasvojijo in pozneje sem si vedno rekel, če sem preživel štopanje v takem mrazu, lahko preživimi karkoli.
Do zdaj je štopal že vse mogoče – od osebnih vozil, kombijev, tovornjakov do traktorjev, koles, samovozečih vozil, konjske vprege. Do štoparske upokojitve, ki jo napoveduje čez par mesecev, bi rad postavil še naslednje rekorde: preštopal 40 držav v 15 dneh, v 3 dneh prišel na Nizozemsko in nazaj, v podobnem času preštopal tudi 17 držav ter 7 evropskih prestolnic na črko B.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kamišibaj je ulična umetnost, v kateri se prepleta zgodba in slika oz. risba, ki jo kamišibajkarji vlečejo skozi mini leseni oder, ki se imenuje butaj. Po tridnevnem festivalu kamišibaja se je Cirila Štuber pogovarjala s kamišibajkarko Katarino Peterc, mag. bibliotekarstva iz knjižnice Domžale, kjer prav tako organizirajo festival kamišibaja.
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
Po hrupu dneva nas večer objame s svojo milino za naša ušesa in pusti, da malo počijejo. Ampak, če samo za hip postanete, odprete okna vašega domovanja ali pa se preprosto osredotočite na svoje dihanje, korake po sobi, šumenje radijskega sprejemnika ali brnenje računalnika … potem veste, da ste obdani z zvoki. Kako dobro jim znamo prisluhniti ? In zakaj v nas zbudijo cel diapazon občutij, od veselja, sreče, do otožnosti. In nostalgije. Tako kot je Proust jedel magdalenice, bomo mi okušali oziroma, bolje, poslušali – zvočne slaščice vašega otroštva. Večer zvokov nocoj na Radiu Slovenija pripravljamo premierno, v studiu Prvega pa gostimo gospo Špelo Loti Knoll, akademsko glasbenico in glasbeno terapevtko, ki nam bo pomagala razumeti kako dojemamo zvok in zakaj so za nas posebni. Vabljeni, da nas pokličete in delite z nami svoje zvočne želje in spomine. Ekipa: Voditeljica: Mojca Delač Sogovornica: Mag. Špela Loti Knoll Tonski mojster: Matic Ferlan Ekipa v režiji: Anamarija Štrukelj Cusma, Luka Hvalc, Maj Valerij
Osrednji gost silvestrskega programa je bil doktor literarnih ved pater Karel Gržan. Govoril je o največji vrednoti, ki jo človek lahko ima - človečnosti, o spravi s samim seboj ob zaključku leta in združevanju, sodelovanju nas vseh, posebej, kadar smo obrnjeni stran drug od drugega.
"Kako si - usklajeno z duhom in telesom" je projekt ob letošnjem dnevu duševnega zdravja, organizira ga Društvo študentov psihologije Slovenije.
Evropska noč raziskovalcev 2022 poteka v sklopu dveh projektov, njen namen pa je na zabaven način predstaviti poklic in življenje znanstvenika. Na predstavitev dela vabijo tudi na Institutu Jozef Stefan, na Kemijskem institutu in na Geološkem zavodu Slovenije.
"Vsako leto je bolje," smo slišali od otrok na Pikinem festivalu in tudi starejši otroci se ne odpovejo sodelovanju. O tem v reportaži Špele Šebenik.
V terenskem studiu Prvega v Velenju smo gostili Janjo Garnbret, ta hip najboljšo plezalko na svetu. O vseh prevoženih kilometrih na trening in premaganih višincih se je z njo pogovarjala Metka Pirc.
Ob petem svetovnem dnevu čebel, 20. maja 2022, so se na vzhodnem delu grškega polotoka Halkidika srečali slovenski in grški čebelarji. Izmenjali so svoje izkušnje, prikazali svoje znanje in se dogovorili za povraten obisk Grkov v Sloveniji. Mednarodno izmenjavo spremlja Andreja Čokl, ki se nam je javila iz Arneje.
Pogovor z Danielom Celarcem o televizijski oddaji Moj klasični hit, v kateri znani Slovenci razkrijejo svojo najljubšo klasično skladbo.
Na državni praznik dan reformacije posebno oddajo namenjamo razvoju ženskega duhovništva v protestantskih cerkvah. Kot ugotavlja evangeličanski kaplan Primož Kumin, reformacija ni prinesla večjega napredka glede ženske duhovniške službe, je pa spremenila odnos do njih. Šele v 19. stoletju je bila prva ženska posvečena v duhovnico v Kongrecionalistični cerkvi in tej so sledile še druge protestantske cerkve po ZDA. V Evropi je od protestantskih cerkva kot prva uvedla ženske duhovnice nemška evangeličanska cerkev. Ponekod – na primer v poljski in latvijski evangeličanski cerkvi - še danes ne omogočajo ženskam posvetitve v duhovnice. Od protestantskih cerkva žensko duhovništvo sprejema ob evangeličanski le še anglikanska cerkev. S kaplanom Primožem Kuminom se je pogovarjala Nataša Lang.
V Petku brez pravila tokrat o kitarah. Sogovornik: glasbeni urednik Prvega Andrej Prezelj.
Janez Baš je že od leta 1991 na kopnem, podmorničar pa je postal v tistih zadnjih letih skupne jugoslovanske države. Gre vsekakor za izjemno neobičajno delo, za katerega se med drugim izobražuješ v popolni temi. Še več v naslednjih minutah. Najprej pa bomo izvedeli, kako je Janez Baš sploh prišel do tega poklica.
Na Prvi program Radia Slovenija se vrača priljubljena glasbena oddaja, nekoč znana kot Koncert iz naših krajev. Na prvem koncertu bo nastopil Alpski kvintet.
V spomin nedavno preminuli raziskovalki in izjemni interpretinji tradicionalnih pesmi iz Bosne in Hercegovine.
Neveljaven email naslov