Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
Svoje štoparske podvige so z nami delili Gea Gračner, Miran Ipavec in Urban Mislej
Štopanje ni le način, kako privarčevati pri stroških prevoza, ampak izkušnja, zaradi katere spoznaš mnoge nove ljudi, ki s teboj delijo svoje znanje, razmišljanje, svoj čas. Včasih se skupna vožnja podaljšanja v večdnevno druženje, razlaga Gea Gračner, ki je na ta način potovala po Maroku:
“S prijateljem sem bila v Španiji, želela sva v Sevillo in bila že kar malo obupana, saj nekaj ur ni nihče ustavil. Ljudi na bencinski črpalki sem zato spraševala, ali gredo morda v to smer, a me ni nihče želel peljati, nekateri so kar obračali obraze in sploh niso želeli odgovarjati. Tam sta se ustavili tudi dve Nemki s kombijem, ki sta ga priredili za potovanje. Oni sta naju vzeli zraven in pozneje povedali, da ne gresta samo do Seville, ampak do Maroka. Na koncu smo skupaj preživeli tri čudovite dni v Maroku, kampirali smo, imeli piknike. Bilo je zelo lepo.”
Da se lahko 10-kilometrski prevoz podaljša v večdnevno druženje, pravi tudi Urban Mislej:
“V Armeniji naju je s prijateljem voznik peljal 10 kilometrov ven iz glavnega mesta. Nato je vztrajal, da ostaneva na čaju. Na koncu se je ta čaj podaljšal v štiri dni, ki sva jih preživela tudi na rojstnem dnevu njegove hčerke. Praznovanje je bilo nekaj čisto drugega kot pri nas – šlo je za celo veselico, povabljenih je bilo okoli 200 ljudi.”
Urban najraje štopa po Kavkazu, kjer pravi, da je čakalna doba minimalna. Ustavi vsak drugi avto.
Hitrost ustavljanja je ključna pri tistih štoparjih, ki postavljajo raznorazne rekorde. Med njimi je tudi Miran Ipavec, ki je najbolj ponosen na to, da mu je uspelo v enem dnevu preštopati 10 držav in v 10 dneh 31 držav. Najraje štopa na Nizozemskem, kjer imajo za štoparje posebne prometne znake. Prvič se je na štop podal septembra 1984 in se domov vrnil šele čez nekaj mesecev:
“Šel sem na koncert skupine Queen v Milano. Doma sem povedal, da bom odsoten nekaj mesecev. Iz Milana sem potem šel v Francijo. Ker nisem znal jezika, so bili moji profesorji francoščine šoferji. Štopal sem tudi v hudi zimi, ko ob desetih zvečer pri minus 25 še nisem vedel, kje bom spal. To početje me je takrat zasvojijo in pozneje sem si vedno rekel, če sem preživel štopanje v takem mrazu, lahko preživimi karkoli.
Do zdaj je štopal že vse mogoče – od osebnih vozil, kombijev, tovornjakov do traktorjev, koles, samovozečih vozil, konjske vprege. Do štoparske upokojitve, ki jo napoveduje čez par mesecev, bi rad postavil še naslednje rekorde: preštopal 40 držav v 15 dneh, v 3 dneh prišel na Nizozemsko in nazaj, v podobnem času preštopal tudi 17 držav ter 7 evropskih prestolnic na črko B.
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
Svoje štoparske podvige so z nami delili Gea Gračner, Miran Ipavec in Urban Mislej
Štopanje ni le način, kako privarčevati pri stroških prevoza, ampak izkušnja, zaradi katere spoznaš mnoge nove ljudi, ki s teboj delijo svoje znanje, razmišljanje, svoj čas. Včasih se skupna vožnja podaljšanja v večdnevno druženje, razlaga Gea Gračner, ki je na ta način potovala po Maroku:
“S prijateljem sem bila v Španiji, želela sva v Sevillo in bila že kar malo obupana, saj nekaj ur ni nihče ustavil. Ljudi na bencinski črpalki sem zato spraševala, ali gredo morda v to smer, a me ni nihče želel peljati, nekateri so kar obračali obraze in sploh niso želeli odgovarjati. Tam sta se ustavili tudi dve Nemki s kombijem, ki sta ga priredili za potovanje. Oni sta naju vzeli zraven in pozneje povedali, da ne gresta samo do Seville, ampak do Maroka. Na koncu smo skupaj preživeli tri čudovite dni v Maroku, kampirali smo, imeli piknike. Bilo je zelo lepo.”
Da se lahko 10-kilometrski prevoz podaljša v večdnevno druženje, pravi tudi Urban Mislej:
“V Armeniji naju je s prijateljem voznik peljal 10 kilometrov ven iz glavnega mesta. Nato je vztrajal, da ostaneva na čaju. Na koncu se je ta čaj podaljšal v štiri dni, ki sva jih preživela tudi na rojstnem dnevu njegove hčerke. Praznovanje je bilo nekaj čisto drugega kot pri nas – šlo je za celo veselico, povabljenih je bilo okoli 200 ljudi.”
Urban najraje štopa po Kavkazu, kjer pravi, da je čakalna doba minimalna. Ustavi vsak drugi avto.
Hitrost ustavljanja je ključna pri tistih štoparjih, ki postavljajo raznorazne rekorde. Med njimi je tudi Miran Ipavec, ki je najbolj ponosen na to, da mu je uspelo v enem dnevu preštopati 10 držav in v 10 dneh 31 držav. Najraje štopa na Nizozemskem, kjer imajo za štoparje posebne prometne znake. Prvič se je na štop podal septembra 1984 in se domov vrnil šele čez nekaj mesecev:
“Šel sem na koncert skupine Queen v Milano. Doma sem povedal, da bom odsoten nekaj mesecev. Iz Milana sem potem šel v Francijo. Ker nisem znal jezika, so bili moji profesorji francoščine šoferji. Štopal sem tudi v hudi zimi, ko ob desetih zvečer pri minus 25 še nisem vedel, kje bom spal. To početje me je takrat zasvojijo in pozneje sem si vedno rekel, če sem preživel štopanje v takem mrazu, lahko preživimi karkoli.
Do zdaj je štopal že vse mogoče – od osebnih vozil, kombijev, tovornjakov do traktorjev, koles, samovozečih vozil, konjske vprege. Do štoparske upokojitve, ki jo napoveduje čez par mesecev, bi rad postavil še naslednje rekorde: preštopal 40 držav v 15 dneh, v 3 dneh prišel na Nizozemsko in nazaj, v podobnem času preštopal tudi 17 držav ter 7 evropskih prestolnic na črko B.
Na našo glasbeno cesto se vrača izjemna šestintridesetletna reggae pevka, avtorica in producentka z nazivom Jah9. 13. marca je pri eni osrednjih neodvisnih reggae založb, newyorški V.P., izšel njen tretji studijski album z naslovom »Note To Self«. Besedila z razmislekom lepo podprejo pevkine izlete proti mnogim, pogosto nepričakovanim obzorjem, album pa jo samo še utrjuje na položaju ene najbolj samosvojih izvajalk sodobnega reggaeja.
Glasbeni urenik Andrej Prezelj se je z Ano Soklič pogovorajal o odpadli Evroviziji, trenutnih razmerah in planih za prihodnost.
Pogovarjali smo se z Bogdanom Benigarjem, preleteli glasbene novice preteklega tedna ter napovedali dnevno glasbeno dogajanje.
Naša notranja biološka ura uravnava ritem spanja in budnosti, narekuje izločanje hormonov, nihanje krvnega tlaka in telesne temperature. Tej uri strokovno rečemo tudi molekularni mehanizem cirkadianega ritma oziroma dnevno-nočnega ritma. V tem 24-urnem ritmu se sprošča hormon teme oziroma melatonin. To pomeni, da ga imamo sredi noči največ, zjutraj že manj. Njemu nasproten je kortizol, ki ga imamo največ podnevi.
Kurdski ustvarjalec Nizamettin Ariç in njegova »Eş« - Bolečina. Glasba na albumu je dramaturško natrgana, razpeta med kurdsko tradicijo in mnogoterimi urbanimi glasbenimi jeziki.
Nikotin je za alkoholom druga najpogosteje rabljena droga v Sloveniji. Vseeno pa je zanimiva primerjava z rekordnim letom 1978, ko je bilo med moškimi skoraj 50 % kadilcev. Danes je kadilcev v Sloveniji okrog 24 %. Od tega več moških – okrog 27, žensk okrog 21 %.
Poleti je v Ljubljani potekal 60. Jazz festival Ljubljana in tam je bil tudi 1.program Radia Slovenija. Festival je odprl naš Big Band pod vodstvom Tadeja Tomšiča, ki se je predstavil s posebnim projektom, nastalim za obletniški festival. Na odru so se mu pridružili mednarodno uveljavljeni slovenski glasbeniki srednje in mlajše generacije, ki živijo in delujejo v New Yorku – vibrafonist Vid Jamnik, saksofonist Jan Kus, kitarist Jernej Bervar, pianist Marko Črnčec, saksofonist Igor Lumpert, bobnar Žan Tetičkovič in pevka Ajda Stina Turek. Vsak od solistov je predstavil svojo avtorsko skladbo. Posnetek tega koncerta poslušamo v prvem delu. V drugem delu pa vrtimo posnetek zasedbe The Slavo Rican Assembly, prav tako s 60. Jazz festivala Ljubljana. Mednarodno zasedbo The Slavo Rican Assembly vodi slovenski saksofonist Jan Kus. Kot namiguje že ime kolektiva, njihova glasba združuje prvine slovanske in karibske glasbene dediščine, le-te pa na koheziven način povezujejo v edinstven glasbeni slog. Njihova glasba je privlačen splet ritmičnih vzorcev, energičnih melodičnih linij ter harmoničnega raziskovanja. Zasedbo sestavljajo saksofonist Jan Kus, bobnar Žan Tetičkovič, pevka Aleksandra Denda, kitarist Gabriel Vincéns, pianist Gabriel Chakarji, basist Dan Martinez in tolkalist Victor Pablo. Za posnetke so poskrbeli tonska mojstra Miha Ocvirk in Grega Samar, producent Rok Lopatič in asistenti Cole Moretti, Jože Lap in Milan Zrimšek.
Pogovor o kakovosti pic v slovenskih restavracijah in domovih s sedmim državnim prvakom v peki pic Davidom Gavranićem iz ene od ljubljanskih picerij in Alešem Rekarjem, vodjo sekcije picopekov pri Društvu kuharjev in slaščičarjev Slovenije.
Je čisto stanovanje na prvem mestu vašega dnevnega reda?
Ikona slovenske kantavtorske scene Tomaž Domicelj se je po enoletnem premoru vrnil na že znano ljubljansko festivalsko prizorišče. S koncertom Akustika na novo nadaljuje zgodbo prejšnjih treh avtorskih koncertov, imenovanih Čista akustika. Domicelj, ki je lani zakoračil v osmo življenjsko desetletje, je še vedno dejaven, kar dokazuje z najnovejšimi radijskimi in koncertnimi posnetki. Njegovo muziciranje na najrazličnejših akustičnih kitarah, petje in komentiranje je tokrat dopolnil Zdenko Cotič – Coto, med glasbenimi kolegi znan kot slovenski Eric Clapton. Coto je sodeloval s številnimi pevci, pevkami in ansambli. Med njimi so Danilo Kocijančič, Tinkara Kovač, Massimo Savić, Janez Bončina – Benč, Rudi Bučar, Bazar, Halo … Pred desetletjem je izdal samostojni album, zadnjih 17 let je stalni član v skupini Jana Plestenjaka, vedno pogosteje pa se uveljavlja tudi kot skladatelj. »S Cotom prijateljujeva že 45 let,« je pred koncertom povedal Domicelj. »Tokrat pa bova prvič uradno sodelovala. Imava samo en problem – česa ne bova zaigrala. Akustika na novo bo namreč trajala le nekaj ur …« Koncert je posnel Grega Samar, uredil pa Jane Weber.
Leta 2019 obeležujemo 60. obletnico Jazz festivala Ljubljana. Festival se je začel leta 1960 in se je takrat imenoval Jugoslovanski festival jazza. Sedem let mu je okrilje nudil Bled, leta 1967 pa se je preselil v Ljubljano. Leta 1982 je organizacijo festivala prevzel Cankarjev dom. V 60-letni zgodovini je festival gostil številne domače in tuje glasbenike, svetovna imena jazza, zamenjal kar nekaj prizorišč in seveda tudi umetniških vodij. V oddaji se sprehodimo skozi vseh 60 let, dogajanje pa nam osvetlijo gostje: Tina Lešničar, Dušan Hren, Borut Bučar, Svetolik Jakovljević, Vojislav Bubiša Simić, Loča Stiplošek, Zoran Pistotnik, Henning Bolte in Bogdan Benigar. Slišimo tudi arhivske posnetke prejšnjih festivalov. Oddajo pripravljata tonski mojster Jon Čergan in glasbena urednica Alja Kramar, pri pripravi pa so sodelovali tudi Jane Weber, Anja Rupel, Ognjen Tvrtković, Boštjan Anžin, Bernard Stramič, Katarina Minatti, Janez Pušnik, časopisna dokumentacija Radia Slovenija in časopisa Delo ter Turistično društvo Bled.
Prehod iz dojenja ali stekleničke na prvo hranjenje je velik dogodek za vso družino, ne le za dojenčka. Veliko vprašanj si postavljajo starši, sploh tisti, ki to vlogo prvič opravljajo. O tem in o prehranskem opismenjevanju otrok govorimo v nedeljskem jutru na Prvem.
V Hamburgu živeči kanadsko-irski kantavtor Morgan Finlay, ki po svetu koncertira in snema plošče že vrsto let, se je vnovič ustavil tudi v Sloveniji. 25. maja 2019 je nastopil v oddaji Sobotni glasbeni večer, ki jo ureja Jane Weber. Pesmi, ki so polne zgodb iz Morganovega pestrega popotniškega življenja, ne gre zamuditi! Morgan Finlay, trubadur z unikatnim glasom in svojevrstnim občutkom za pripovedovanje zgodb, je do letos izdal že več kot pol ducata studijskih albumov. Zadnjega je - skupaj s preteklimi prepoznavnimi skladbami - predstavil tudi živo v oddaji.
Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi, je pa tudi dom več kot polovice slovenskih vrst ptic. V začetku maja so tam med drugim slavci, rumene pastirice, trstni strnadi, kosi, črnoglavke, vrbji kovački, ponoči odmevata bobneči glas bobnarice in predirno oglašanje kosca. Tja je v družbi ornitologov Tomaža Jančarja, Valentina Scheina in Dareta Fekonje šla tudi ekipa Prvega, ki je v vaše domove prenesla zvok jutranje Ptičje simfonije.
Neveljaven email naslov