Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
Svoje štoparske podvige so z nami delili Gea Gračner, Miran Ipavec in Urban Mislej
Štopanje ni le način, kako privarčevati pri stroških prevoza, ampak izkušnja, zaradi katere spoznaš mnoge nove ljudi, ki s teboj delijo svoje znanje, razmišljanje, svoj čas. Včasih se skupna vožnja podaljšanja v večdnevno druženje, razlaga Gea Gračner, ki je na ta način potovala po Maroku:
“S prijateljem sem bila v Španiji, želela sva v Sevillo in bila že kar malo obupana, saj nekaj ur ni nihče ustavil. Ljudi na bencinski črpalki sem zato spraševala, ali gredo morda v to smer, a me ni nihče želel peljati, nekateri so kar obračali obraze in sploh niso želeli odgovarjati. Tam sta se ustavili tudi dve Nemki s kombijem, ki sta ga priredili za potovanje. Oni sta naju vzeli zraven in pozneje povedali, da ne gresta samo do Seville, ampak do Maroka. Na koncu smo skupaj preživeli tri čudovite dni v Maroku, kampirali smo, imeli piknike. Bilo je zelo lepo.”
Da se lahko 10-kilometrski prevoz podaljša v večdnevno druženje, pravi tudi Urban Mislej:
“V Armeniji naju je s prijateljem voznik peljal 10 kilometrov ven iz glavnega mesta. Nato je vztrajal, da ostaneva na čaju. Na koncu se je ta čaj podaljšal v štiri dni, ki sva jih preživela tudi na rojstnem dnevu njegove hčerke. Praznovanje je bilo nekaj čisto drugega kot pri nas – šlo je za celo veselico, povabljenih je bilo okoli 200 ljudi.”
Urban najraje štopa po Kavkazu, kjer pravi, da je čakalna doba minimalna. Ustavi vsak drugi avto.
Hitrost ustavljanja je ključna pri tistih štoparjih, ki postavljajo raznorazne rekorde. Med njimi je tudi Miran Ipavec, ki je najbolj ponosen na to, da mu je uspelo v enem dnevu preštopati 10 držav in v 10 dneh 31 držav. Najraje štopa na Nizozemskem, kjer imajo za štoparje posebne prometne znake. Prvič se je na štop podal septembra 1984 in se domov vrnil šele čez nekaj mesecev:
“Šel sem na koncert skupine Queen v Milano. Doma sem povedal, da bom odsoten nekaj mesecev. Iz Milana sem potem šel v Francijo. Ker nisem znal jezika, so bili moji profesorji francoščine šoferji. Štopal sem tudi v hudi zimi, ko ob desetih zvečer pri minus 25 še nisem vedel, kje bom spal. To početje me je takrat zasvojijo in pozneje sem si vedno rekel, če sem preživel štopanje v takem mrazu, lahko preživimi karkoli.
Do zdaj je štopal že vse mogoče – od osebnih vozil, kombijev, tovornjakov do traktorjev, koles, samovozečih vozil, konjske vprege. Do štoparske upokojitve, ki jo napoveduje čez par mesecev, bi rad postavil še naslednje rekorde: preštopal 40 držav v 15 dneh, v 3 dneh prišel na Nizozemsko in nazaj, v podobnem času preštopal tudi 17 držav ter 7 evropskih prestolnic na črko B.
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
Svoje štoparske podvige so z nami delili Gea Gračner, Miran Ipavec in Urban Mislej
Štopanje ni le način, kako privarčevati pri stroških prevoza, ampak izkušnja, zaradi katere spoznaš mnoge nove ljudi, ki s teboj delijo svoje znanje, razmišljanje, svoj čas. Včasih se skupna vožnja podaljšanja v večdnevno druženje, razlaga Gea Gračner, ki je na ta način potovala po Maroku:
“S prijateljem sem bila v Španiji, želela sva v Sevillo in bila že kar malo obupana, saj nekaj ur ni nihče ustavil. Ljudi na bencinski črpalki sem zato spraševala, ali gredo morda v to smer, a me ni nihče želel peljati, nekateri so kar obračali obraze in sploh niso želeli odgovarjati. Tam sta se ustavili tudi dve Nemki s kombijem, ki sta ga priredili za potovanje. Oni sta naju vzeli zraven in pozneje povedali, da ne gresta samo do Seville, ampak do Maroka. Na koncu smo skupaj preživeli tri čudovite dni v Maroku, kampirali smo, imeli piknike. Bilo je zelo lepo.”
Da se lahko 10-kilometrski prevoz podaljša v večdnevno druženje, pravi tudi Urban Mislej:
“V Armeniji naju je s prijateljem voznik peljal 10 kilometrov ven iz glavnega mesta. Nato je vztrajal, da ostaneva na čaju. Na koncu se je ta čaj podaljšal v štiri dni, ki sva jih preživela tudi na rojstnem dnevu njegove hčerke. Praznovanje je bilo nekaj čisto drugega kot pri nas – šlo je za celo veselico, povabljenih je bilo okoli 200 ljudi.”
Urban najraje štopa po Kavkazu, kjer pravi, da je čakalna doba minimalna. Ustavi vsak drugi avto.
Hitrost ustavljanja je ključna pri tistih štoparjih, ki postavljajo raznorazne rekorde. Med njimi je tudi Miran Ipavec, ki je najbolj ponosen na to, da mu je uspelo v enem dnevu preštopati 10 držav in v 10 dneh 31 držav. Najraje štopa na Nizozemskem, kjer imajo za štoparje posebne prometne znake. Prvič se je na štop podal septembra 1984 in se domov vrnil šele čez nekaj mesecev:
“Šel sem na koncert skupine Queen v Milano. Doma sem povedal, da bom odsoten nekaj mesecev. Iz Milana sem potem šel v Francijo. Ker nisem znal jezika, so bili moji profesorji francoščine šoferji. Štopal sem tudi v hudi zimi, ko ob desetih zvečer pri minus 25 še nisem vedel, kje bom spal. To početje me je takrat zasvojijo in pozneje sem si vedno rekel, če sem preživel štopanje v takem mrazu, lahko preživimi karkoli.
Do zdaj je štopal že vse mogoče – od osebnih vozil, kombijev, tovornjakov do traktorjev, koles, samovozečih vozil, konjske vprege. Do štoparske upokojitve, ki jo napoveduje čez par mesecev, bi rad postavil še naslednje rekorde: preštopal 40 držav v 15 dneh, v 3 dneh prišel na Nizozemsko in nazaj, v podobnem času preštopal tudi 17 držav ter 7 evropskih prestolnic na črko B.
Velikonočno praznovanje na Češkem, Poljskem in Filipinih z Ruby Pugelj, Karolino Pyzik in Vojto Hemalo.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Tomaž Domicelj je leta 2018 praznoval sedemdeset let in je imel več pomembnih koncertov. Že debelih petdeset let je stalnica na slovenskem popularno-glasbenem prizorišču. Njegova kariera obsega najrazličnejše glasbene zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi, preko klasičnih popevk, do rocka. Vedno znova pa se vrača k izhodišču, izhajajočim iz ameriškega bluesa. Tomaž že dolgo oživlja tudi stare svetovno znane (ponarodele) pesmi, kakršna je v slovenskem merilu tudi njegova »Na planini je živel«. V takšni luči zvenijo tudi “Danes bo srečen dan”, “Življenje je lepo”, “Špricer blues” in še marsikatera Tomaževa avtorska skladba. Z igranjem raznih akustičnih kitar (6-strun, 12-strun, bottleneck) in z orglicami, Domicelj dopolnjuje svoje petje in besedila, ki jih nemalokrat poleg čiste čustvenosti prevevata tudi satira ali celo črni humor. Takšne so po navadi tudi Tomaževe koncertne napovedi in odpovedi pesmi. Koncert v klubu Blunout v Domžalah oktobra 2018 je bil v marsičem nadaljevanje koncertov, imenovanih ČISTA AKUSTIKA, ki jih je Domicelj v minulih letih nanizal v ljubljanskih Križankah. Tudi tokrat je bila navzoča ekipa Prvega programa radia Slovenija, ki je zabeležila široki spekter Domiceljevega muziciranja. Od najnovejših kompozicij do na novo aranžiranih starih uspešnic ter seveda nekaj presenečenj iz velikanske in zabavne Tomaževe bisage. Koncert v Domžalskem klubu Blue Note je konec oktobra posnel Grega Samar, producent je bil Grega Forjanič, od tehnični podpori Francija Modra pa je oddajo uredil Jane Weber. Za sladokusce in ljubitelje slovenske popularne glasbe!
O doseganju sreče in najpogostejših zmotah, povezanih z njo, s psihologom Markom Vrtovcem.
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
V soboto, 10. novembra 2018, bo v dvorani svetega Frančiška Asiškega v Kopru potekala prireditev Pesem na ustih, viža v prstih. To je državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki se odvije vsako leto v pozni jeseni. Prireditev prenaša tudi 1. program Radia Slovenija, v okviru oddaje Sobotni glasbeni večer. Urednik oddaje Jane Weber je v studiu Prvega gostil urednico za ljudsko glasbo Simono Moličnik.
Kateri psi so najbolj primerni za pse vodnike in pomočnike? Kako lastnikom pomagajo psi, ki zaznavajo padec ali porast glukoze v krvi? Kakšno je izobraževanje policijskih psov? Kateri psi so lahko igralci? Odgovarjamo v nedeljskem jutru na Prvem.
Pred koncertom dua Silence v Kulturnem Centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je glasbeni urednik Jane Weber, v rubriki Dobra glasba, dober dan pogovarjal s Primožem Hladnikom.
Šole, kot smo jo poznali nekoč, smo se spomnili s kustosi Slovenskega šolskega muzeja in prek spominov naših poslušalcev, ki so kdaj kakšno tudi ušpičili ali se zagledali v katerega od učiteljev.
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
V nedeljo, 1.7.2018, je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala slavnostna prireditev ob 70-letnici Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostni govorec je bil predsednik ZZB Tit Turnšek, slovesnost so pripravili: ZZB za vrednote NOB Slovenije, Mestna organizacija ZB Ljubljana, MO Ljubljana, Praporščaki ZZB in veteranskih organizacij -poveljeval je Dominik Grmek, glavni praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nastopili pa so Orkester Slovenske vojske z dirigentko Andrejo Šolar, Partizanski pevski zbor, ki ga je vodil zborovodja Iztok Kocen, Moški zbor KUD Rogoznica z zborovodjo Gregorjem Lačnom, dramska igralka Zvezdana Mlakar, pevka Katja Konvalinka, Pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Zinke Bregar, študentka s Koroške v Avstriji Helena Gregorn, Teater III – DPD Svoboda Ptuj pod mentorstvom Branke Bezeljak in asistentke Mojce Prigl, Primož P. Ram Siter ter Zoran Predin in Lačni Franz.
Neveljaven email naslov