Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih informacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera
V soboto so na zagrebških ulicah potekali protesti za svobodno novinarstvo. Novinarjem so se na njih pridružile številne nevladne organizacije, opozicijske stranke in umetniki, opozorili so na cenzuro in pregone novinarjev, vlado pa so pozvali, naj končno začne resno jemati njihove težave. Naša sodelavka Tanja Borčič Bernard pravi, da na hrvaških sodiščih trenutno poteka 1163 tožb zoper novinarje, večinoma so jih vložili politiki, sodniki, razne javne institucije ter tudi medijske hiše, ki zaposlujejo tožene novinarje, denimo HRT, ki ima v teku 36 tožb:
“Sodne tožbe so sredstvo pritiska na novinarje. Tožijo jih, ker so objavili resnico, ki nekomu ni bila po volji. Tožijo tudi zaradi satire.”
“Sistem javnih služb na Hrvaškem ne deluje, saj so dolgo zaposlovali politično primerne ljudi, ki pa niso strokovno podkovani za delo, ki ga opravljajo,” pravi Tanja Borčič Bernard, kar se je izkazalo tudi v primeru očeta, ki je pretekli teden na Pagu z balkona vrgel štiri otroke:
“Mediji zdaj raziskujejo to zgodbo in izkazalo se je, da so enega otroka tej družini že odvzeli. Mati ima otroka iz prvega zakona. V povezavi s tem otrokom so mater in očima pristojne službe ocenile kot neprimerna za starša. Enega otroka so jima torej odvzeli, štiri pustili. Če ti vzamejo enega od petih otrok, potem verjetno nisi dober starš niti ostali petim.”
Poškodovani otroci sicer dobro okrevajo, direktorica zadarskega centra za socialno skrb pa je zaradi opisnih odločitev dobila odpoved.
“Res neverjetne stvari se dogajajo tu. Včasih se ob prebiranju naslovnic časopisov vprašam, kje živimo,” opisuje zagrebška sodelavka, ki navaja še primer upokojenega hrvaškega vojnega ordinarija, ki je pred verniki nedavno govoril o splavu:
“Ta je za cerkev seveda nesprejemljiv. Da bi bil ordinarij bolj prepričljiv, pa je med mašo dejal, da se iz mesa splavljenih otrok izdelujejo najdražji parfumi na svetu.”
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih informacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera
V soboto so na zagrebških ulicah potekali protesti za svobodno novinarstvo. Novinarjem so se na njih pridružile številne nevladne organizacije, opozicijske stranke in umetniki, opozorili so na cenzuro in pregone novinarjev, vlado pa so pozvali, naj končno začne resno jemati njihove težave. Naša sodelavka Tanja Borčič Bernard pravi, da na hrvaških sodiščih trenutno poteka 1163 tožb zoper novinarje, večinoma so jih vložili politiki, sodniki, razne javne institucije ter tudi medijske hiše, ki zaposlujejo tožene novinarje, denimo HRT, ki ima v teku 36 tožb:
“Sodne tožbe so sredstvo pritiska na novinarje. Tožijo jih, ker so objavili resnico, ki nekomu ni bila po volji. Tožijo tudi zaradi satire.”
“Sistem javnih služb na Hrvaškem ne deluje, saj so dolgo zaposlovali politično primerne ljudi, ki pa niso strokovno podkovani za delo, ki ga opravljajo,” pravi Tanja Borčič Bernard, kar se je izkazalo tudi v primeru očeta, ki je pretekli teden na Pagu z balkona vrgel štiri otroke:
“Mediji zdaj raziskujejo to zgodbo in izkazalo se je, da so enega otroka tej družini že odvzeli. Mati ima otroka iz prvega zakona. V povezavi s tem otrokom so mater in očima pristojne službe ocenile kot neprimerna za starša. Enega otroka so jima torej odvzeli, štiri pustili. Če ti vzamejo enega od petih otrok, potem verjetno nisi dober starš niti ostali petim.”
Poškodovani otroci sicer dobro okrevajo, direktorica zadarskega centra za socialno skrb pa je zaradi opisnih odločitev dobila odpoved.
“Res neverjetne stvari se dogajajo tu. Včasih se ob prebiranju naslovnic časopisov vprašam, kje živimo,” opisuje zagrebška sodelavka, ki navaja še primer upokojenega hrvaškega vojnega ordinarija, ki je pred verniki nedavno govoril o splavu:
“Ta je za cerkev seveda nesprejemljiv. Da bi bil ordinarij bolj prepričljiv, pa je med mašo dejal, da se iz mesa splavljenih otrok izdelujejo najdražji parfumi na svetu.”
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kamišibaj je ulična umetnost, v kateri se prepleta zgodba in slika oz. risba, ki jo kamišibajkarji vlečejo skozi mini leseni oder, ki se imenuje butaj. Po tridnevnem festivalu kamišibaja se je Cirila Štuber pogovarjala s kamišibajkarko Katarino Peterc, mag. bibliotekarstva iz knjižnice Domžale, kjer prav tako organizirajo festival kamišibaja.
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
Po hrupu dneva nas večer objame s svojo milino za naša ušesa in pusti, da malo počijejo. Ampak, če samo za hip postanete, odprete okna vašega domovanja ali pa se preprosto osredotočite na svoje dihanje, korake po sobi, šumenje radijskega sprejemnika ali brnenje računalnika … potem veste, da ste obdani z zvoki. Kako dobro jim znamo prisluhniti ? In zakaj v nas zbudijo cel diapazon občutij, od veselja, sreče, do otožnosti. In nostalgije. Tako kot je Proust jedel magdalenice, bomo mi okušali oziroma, bolje, poslušali – zvočne slaščice vašega otroštva. Večer zvokov nocoj na Radiu Slovenija pripravljamo premierno, v studiu Prvega pa gostimo gospo Špelo Loti Knoll, akademsko glasbenico in glasbeno terapevtko, ki nam bo pomagala razumeti kako dojemamo zvok in zakaj so za nas posebni. Vabljeni, da nas pokličete in delite z nami svoje zvočne želje in spomine. Ekipa: Voditeljica: Mojca Delač Sogovornica: Mag. Špela Loti Knoll Tonski mojster: Matic Ferlan Ekipa v režiji: Anamarija Štrukelj Cusma, Luka Hvalc, Maj Valerij
Osrednji gost silvestrskega programa je bil doktor literarnih ved pater Karel Gržan. Govoril je o največji vrednoti, ki jo človek lahko ima - človečnosti, o spravi s samim seboj ob zaključku leta in združevanju, sodelovanju nas vseh, posebej, kadar smo obrnjeni stran drug od drugega.
"Kako si - usklajeno z duhom in telesom" je projekt ob letošnjem dnevu duševnega zdravja, organizira ga Društvo študentov psihologije Slovenije.
Evropska noč raziskovalcev 2022 poteka v sklopu dveh projektov, njen namen pa je na zabaven način predstaviti poklic in življenje znanstvenika. Na predstavitev dela vabijo tudi na Institutu Jozef Stefan, na Kemijskem institutu in na Geološkem zavodu Slovenije.
"Vsako leto je bolje," smo slišali od otrok na Pikinem festivalu in tudi starejši otroci se ne odpovejo sodelovanju. O tem v reportaži Špele Šebenik.
V terenskem studiu Prvega v Velenju smo gostili Janjo Garnbret, ta hip najboljšo plezalko na svetu. O vseh prevoženih kilometrih na trening in premaganih višincih se je z njo pogovarjala Metka Pirc.
Ob petem svetovnem dnevu čebel, 20. maja 2022, so se na vzhodnem delu grškega polotoka Halkidika srečali slovenski in grški čebelarji. Izmenjali so svoje izkušnje, prikazali svoje znanje in se dogovorili za povraten obisk Grkov v Sloveniji. Mednarodno izmenjavo spremlja Andreja Čokl, ki se nam je javila iz Arneje.
Pogovor z Danielom Celarcem o televizijski oddaji Moj klasični hit, v kateri znani Slovenci razkrijejo svojo najljubšo klasično skladbo.
Na državni praznik dan reformacije posebno oddajo namenjamo razvoju ženskega duhovništva v protestantskih cerkvah. Kot ugotavlja evangeličanski kaplan Primož Kumin, reformacija ni prinesla večjega napredka glede ženske duhovniške službe, je pa spremenila odnos do njih. Šele v 19. stoletju je bila prva ženska posvečena v duhovnico v Kongrecionalistični cerkvi in tej so sledile še druge protestantske cerkve po ZDA. V Evropi je od protestantskih cerkva kot prva uvedla ženske duhovnice nemška evangeličanska cerkev. Ponekod – na primer v poljski in latvijski evangeličanski cerkvi - še danes ne omogočajo ženskam posvetitve v duhovnice. Od protestantskih cerkva žensko duhovništvo sprejema ob evangeličanski le še anglikanska cerkev. S kaplanom Primožem Kuminom se je pogovarjala Nataša Lang.
V Petku brez pravila tokrat o kitarah. Sogovornik: glasbeni urednik Prvega Andrej Prezelj.
Janez Baš je že od leta 1991 na kopnem, podmorničar pa je postal v tistih zadnjih letih skupne jugoslovanske države. Gre vsekakor za izjemno neobičajno delo, za katerega se med drugim izobražuješ v popolni temi. Še več v naslednjih minutah. Najprej pa bomo izvedeli, kako je Janez Baš sploh prišel do tega poklica.
Na Prvi program Radia Slovenija se vrača priljubljena glasbena oddaja, nekoč znana kot Koncert iz naših krajev. Na prvem koncertu bo nastopil Alpski kvintet.
V spomin nedavno preminuli raziskovalki in izjemni interpretinji tradicionalnih pesmi iz Bosne in Hercegovine.
Neveljaven email naslov