Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Rimska mestna uprava se je v zadnjih dneh lotila rušenja prvega od sedmih zakonitih naselij Romov v mestu, a so ga zdaj za nekaj dni odložili
Romi in Sinti iz naselja River Village ob reki Tiberi v Rimu so zagnali preplah že konec junija, ko je mestna oblast napovedala rušenje ter naselju odklopila elektriko in vodo. Gre za nekdanji zasebni turistični kamp, ki ga je občina Rim najela pred trinajstimi leti ravno z namenom, da bi na tem območju uredila romsko naselje. Vanj je vložila štiri milijone evrov, ga komunalno uredila in postavila več deset bivalnih zabojnikov.
V naselju zdaj živi približno 350 ljudi. Po večini gre za priseljence – ki so sem pribežali v obdobju predvojnih napetosti v nekdanji Jugoslaviji, med vojno v Bosni ali pozneje iz Romunije – in njihove potomce.
Mestna oblast županje Raggi je Romom iz River Villagea zdaj ponudila dve alternativni možnosti. Lahko se vrnejo v izvorne države, pri čemer jih namerava mesto podpreti s 3000 evri na družino. V nasprotnem primeru ponuja streho nad glavo ženskam in mladoletnim otrokom, moškim in odraslim otrokom pa ničesar. Gordana Sulejmanović, ki ji je mesto ponudilo nadomestno streho, a samo zanjo in mladoletne otroke, ne pa tudi za peterico polnoletnih in za moža, je povedala:
“Naj se vrnem v Bosno? Tam nimam niti hiše, ničesar. V Italiji sem že toliko let. Bila sem še deklica, ko sem prišla. Tu sem se tudi poročila. Enajst otrok imam.”
Predsednik nevladne organizacije za zaščito Romov 21. julij Carlo Stasolla pravi, da so imeli v River Villageu najvišjo stopnjo vključevanja otrok v šolanje:
“Šlo je za najbolj urejeno naselje, preden so uničili prvih 50 bivalnih zabojnikov. Če jih bodo izselili, 150 otrok ne bo več hodilo v šolo, 350 ljudi pa bo končalo na cesti. Ljudje ne bodo več hodili na delo, razkropili se bodo po mestu in se v manjših skupinah že kje zabivakirali.”
V Rimu je namreč zdaj sedem zakonitih romskih naselij, v katerih živi 4200 ljudi. Ob njih pa v Rimu živi še 1200 romskih brezdomcev, razkropljenih po 300 nezakonitih taborih ali barakah.
V Italiji naj bi sicer živelo – po različnih ocenah – med 90 in 140 tisoč Romov in Sintov, na Siciliji pa tudi Caminantov. Približno 70 tisoč jih je italijanskih državljanov, med katerimi je 45 tisoč avtohtonih, se pravi Romov, ki v Italiji živijo že od srednjega veka. In koliko jih živi v barakarskih, šotorskih in kontejnerskih naseljih po državi? Carlo Stasolla odgovarja:
“Gre za približno 30 tisoč ljudi in minister Salvini bi jih rad popisal na podlagi etničnosti, kar je izredno hudo in prepovedano z ustavo. Kljub temu je to napovedal, mi pa zdaj že vemo, kakšnemu geslu Salvini sledi: bagru. Bager pa pomeni: rušenje domov, rušenje hiš in predvsem rušenje človekovih pravic.”
Kot smo izvedeli popoldne, so rimske mestne oblasti za od dva do tri dni odložile izgon Romov iz naselja River Village v Rimu. Združenje 21. julij, ki se bori za pravice Romov v Italiji, je na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložilo pritožbo proti odločitvi rimske občine.
Več prispevkov o romskem kulturnem in političnem življenju lahko poslušate v enourni oddaji Naše poti, tokrat poleg rimske zgodbe tudi o Prvem poletnem taboru v Dolgi vasi v Lendavi in novem romskem društvu v Ljubljani.
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Rimska mestna uprava se je v zadnjih dneh lotila rušenja prvega od sedmih zakonitih naselij Romov v mestu, a so ga zdaj za nekaj dni odložili
Romi in Sinti iz naselja River Village ob reki Tiberi v Rimu so zagnali preplah že konec junija, ko je mestna oblast napovedala rušenje ter naselju odklopila elektriko in vodo. Gre za nekdanji zasebni turistični kamp, ki ga je občina Rim najela pred trinajstimi leti ravno z namenom, da bi na tem območju uredila romsko naselje. Vanj je vložila štiri milijone evrov, ga komunalno uredila in postavila več deset bivalnih zabojnikov.
V naselju zdaj živi približno 350 ljudi. Po večini gre za priseljence – ki so sem pribežali v obdobju predvojnih napetosti v nekdanji Jugoslaviji, med vojno v Bosni ali pozneje iz Romunije – in njihove potomce.
Mestna oblast županje Raggi je Romom iz River Villagea zdaj ponudila dve alternativni možnosti. Lahko se vrnejo v izvorne države, pri čemer jih namerava mesto podpreti s 3000 evri na družino. V nasprotnem primeru ponuja streho nad glavo ženskam in mladoletnim otrokom, moškim in odraslim otrokom pa ničesar. Gordana Sulejmanović, ki ji je mesto ponudilo nadomestno streho, a samo zanjo in mladoletne otroke, ne pa tudi za peterico polnoletnih in za moža, je povedala:
“Naj se vrnem v Bosno? Tam nimam niti hiše, ničesar. V Italiji sem že toliko let. Bila sem še deklica, ko sem prišla. Tu sem se tudi poročila. Enajst otrok imam.”
Predsednik nevladne organizacije za zaščito Romov 21. julij Carlo Stasolla pravi, da so imeli v River Villageu najvišjo stopnjo vključevanja otrok v šolanje:
“Šlo je za najbolj urejeno naselje, preden so uničili prvih 50 bivalnih zabojnikov. Če jih bodo izselili, 150 otrok ne bo več hodilo v šolo, 350 ljudi pa bo končalo na cesti. Ljudje ne bodo več hodili na delo, razkropili se bodo po mestu in se v manjših skupinah že kje zabivakirali.”
V Rimu je namreč zdaj sedem zakonitih romskih naselij, v katerih živi 4200 ljudi. Ob njih pa v Rimu živi še 1200 romskih brezdomcev, razkropljenih po 300 nezakonitih taborih ali barakah.
V Italiji naj bi sicer živelo – po različnih ocenah – med 90 in 140 tisoč Romov in Sintov, na Siciliji pa tudi Caminantov. Približno 70 tisoč jih je italijanskih državljanov, med katerimi je 45 tisoč avtohtonih, se pravi Romov, ki v Italiji živijo že od srednjega veka. In koliko jih živi v barakarskih, šotorskih in kontejnerskih naseljih po državi? Carlo Stasolla odgovarja:
“Gre za približno 30 tisoč ljudi in minister Salvini bi jih rad popisal na podlagi etničnosti, kar je izredno hudo in prepovedano z ustavo. Kljub temu je to napovedal, mi pa zdaj že vemo, kakšnemu geslu Salvini sledi: bagru. Bager pa pomeni: rušenje domov, rušenje hiš in predvsem rušenje človekovih pravic.”
Kot smo izvedeli popoldne, so rimske mestne oblasti za od dva do tri dni odložile izgon Romov iz naselja River Village v Rimu. Združenje 21. julij, ki se bori za pravice Romov v Italiji, je na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložilo pritožbo proti odločitvi rimske občine.
Več prispevkov o romskem kulturnem in političnem življenju lahko poslušate v enourni oddaji Naše poti, tokrat poleg rimske zgodbe tudi o Prvem poletnem taboru v Dolgi vasi v Lendavi in novem romskem društvu v Ljubljani.
Tokrat nam bo svoj pogled na Slovenijo in življenje pri nas predstavil Bangladeševec Asrar Osmani. Presenetljivo pravi, da so Slovenci, sploh v manjših krajih, zaradi njegove nekoliko temnejše barve polti, sprva precej nezaupljiv. Obožuje naravo, čistočo in umirjenost prometa. Če prisluhnete pogovoru, ki ga je posnela Ana Skrt, pa izveste tudi, katere tradicionalne slovenske jedi ne mara.
Nino Bektashashvili se je iz Gruzije v Slovenijo uradno preselila pred tremi leti. Pred tem je prav tako tri leta živela razpeta med Slovenijo in Nemčijo. Težke življenjske izkušnje so oblikovale njeno osebnost, na kar je še posebej ponosna. Čeprav pravi, da se ne počuti najbolje, ko mora pokritizirati Slovence, smo jo prepričali, da ji za to dejanje ne bomo zamerili. Prav je, da nam priseljenci nastavijo ogledalo, s čimer nam pokažejo svoj, drugačen, Drugi pogled. Rubriko je pripravila Darja Pograjc.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Dragi otroci, Violinček vas spet z največjim veseljem vabi v zvočni svet glasbe. Danes vam bi rad predstavil zanimiv glasbeni sestav, ki ima prav poseben in značilen zvok. Zato se dobro primite in pripravite na pot v glasbeno deželo. Seveda skupaj z Violinčkom. Pripravlja Matej Jevnišek.
Ste vedeli, da se je slovenščino mogoče učiti na več kot 50 univerzah po svetu? Ena takih je tudi hamburška, kjer je lektorica za slovenščino Monika Pemič, s katero smo se pogovarjali ob slovenskem državnem prazniku. Organizirali so obisk Borisa Pahorja, razstavo fotografij Zadnji pričevalci in še mnoge odmevne dogodke.
Abdullah Aksu prihaja iz Konye, večjega mesta v osrednjem delu Turčije. Slovenijo je prvič podrobneje spoznal pred dvema letoma, danes pa med drugim skuša v sodelovanju s turškim društvom Medkulturni dialog Slovencem predstaviti tradicionalno turško umetnost imenovano ebru. Gre za ustvarjanje pri katerem umetnik s posebnimi čopiči nanaša barve na vodno površino in nastale vzorce prenese na papir. Ker so vzorci podobni marmornati površini, ebru imenujemo tudi marmoriranje.
Flamenko, ki ga je UNESCO pred štirimi leti razglasil za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine, vse bolj vztrajno prodira tudi v našo deželo. Ljubiteljev te glasbene in plesne zvrsti, ki se je sprva razvila v regijah južne Španije, je namreč vse več. Preverili bomo, kako se slovenski »flamenkosi« urijo v eni od plesnih dvoran, kaj vse profesionalni plesalci flamenka doživijo na nastopih in kateri stereotipi o flamenku v resnici sploh ne držijo – v reportaži, ki jo pripravlja Anja Strajnar!
Kadilci med kajenjem navadne tobačne cigarete zaužijete okoli 7000 nevarnih kemičnih spojin. Nekadilci, ki ste podvrženi pasivnemu kajenju pa ste izpostavljeni 4000. kemičnim snovem. Toliko jih namreč vsebuje dim, ki se vije iz prižgane cigarete. O tem, da je elektronska cigareta prijaznejša do okolice, saj se iz nje ne vali smrdljiv in nevaren dim, se strinjata tako stroka kot prodajalci omenjenega izdelka. Pa je elektronska cigareta primerna za odvajanje od kajenja in ali Slovenci sploh posegamo po tovrstnih novosti? Sogovorniki: Jure Vižitin in Gašper Šetinc (uporabnika), univ. dipl. kom. in direktorica trgovine za elektronsko kajenje Smooke Tina Meke, prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Neveljaven email naslov