Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Rimska mestna uprava se je v zadnjih dneh lotila rušenja prvega od sedmih zakonitih naselij Romov v mestu, a so ga zdaj za nekaj dni odložili
Romi in Sinti iz naselja River Village ob reki Tiberi v Rimu so zagnali preplah že konec junija, ko je mestna oblast napovedala rušenje ter naselju odklopila elektriko in vodo. Gre za nekdanji zasebni turistični kamp, ki ga je občina Rim najela pred trinajstimi leti ravno z namenom, da bi na tem območju uredila romsko naselje. Vanj je vložila štiri milijone evrov, ga komunalno uredila in postavila več deset bivalnih zabojnikov.
V naselju zdaj živi približno 350 ljudi. Po večini gre za priseljence – ki so sem pribežali v obdobju predvojnih napetosti v nekdanji Jugoslaviji, med vojno v Bosni ali pozneje iz Romunije – in njihove potomce.
Mestna oblast županje Raggi je Romom iz River Villagea zdaj ponudila dve alternativni možnosti. Lahko se vrnejo v izvorne države, pri čemer jih namerava mesto podpreti s 3000 evri na družino. V nasprotnem primeru ponuja streho nad glavo ženskam in mladoletnim otrokom, moškim in odraslim otrokom pa ničesar. Gordana Sulejmanović, ki ji je mesto ponudilo nadomestno streho, a samo zanjo in mladoletne otroke, ne pa tudi za peterico polnoletnih in za moža, je povedala:
“Naj se vrnem v Bosno? Tam nimam niti hiše, ničesar. V Italiji sem že toliko let. Bila sem še deklica, ko sem prišla. Tu sem se tudi poročila. Enajst otrok imam.”
Predsednik nevladne organizacije za zaščito Romov 21. julij Carlo Stasolla pravi, da so imeli v River Villageu najvišjo stopnjo vključevanja otrok v šolanje:
“Šlo je za najbolj urejeno naselje, preden so uničili prvih 50 bivalnih zabojnikov. Če jih bodo izselili, 150 otrok ne bo več hodilo v šolo, 350 ljudi pa bo končalo na cesti. Ljudje ne bodo več hodili na delo, razkropili se bodo po mestu in se v manjših skupinah že kje zabivakirali.”
V Rimu je namreč zdaj sedem zakonitih romskih naselij, v katerih živi 4200 ljudi. Ob njih pa v Rimu živi še 1200 romskih brezdomcev, razkropljenih po 300 nezakonitih taborih ali barakah.
V Italiji naj bi sicer živelo – po različnih ocenah – med 90 in 140 tisoč Romov in Sintov, na Siciliji pa tudi Caminantov. Približno 70 tisoč jih je italijanskih državljanov, med katerimi je 45 tisoč avtohtonih, se pravi Romov, ki v Italiji živijo že od srednjega veka. In koliko jih živi v barakarskih, šotorskih in kontejnerskih naseljih po državi? Carlo Stasolla odgovarja:
“Gre za približno 30 tisoč ljudi in minister Salvini bi jih rad popisal na podlagi etničnosti, kar je izredno hudo in prepovedano z ustavo. Kljub temu je to napovedal, mi pa zdaj že vemo, kakšnemu geslu Salvini sledi: bagru. Bager pa pomeni: rušenje domov, rušenje hiš in predvsem rušenje človekovih pravic.”
Kot smo izvedeli popoldne, so rimske mestne oblasti za od dva do tri dni odložile izgon Romov iz naselja River Village v Rimu. Združenje 21. julij, ki se bori za pravice Romov v Italiji, je na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložilo pritožbo proti odločitvi rimske občine.
Več prispevkov o romskem kulturnem in političnem življenju lahko poslušate v enourni oddaji Naše poti, tokrat poleg rimske zgodbe tudi o Prvem poletnem taboru v Dolgi vasi v Lendavi in novem romskem društvu v Ljubljani.
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Rimska mestna uprava se je v zadnjih dneh lotila rušenja prvega od sedmih zakonitih naselij Romov v mestu, a so ga zdaj za nekaj dni odložili
Romi in Sinti iz naselja River Village ob reki Tiberi v Rimu so zagnali preplah že konec junija, ko je mestna oblast napovedala rušenje ter naselju odklopila elektriko in vodo. Gre za nekdanji zasebni turistični kamp, ki ga je občina Rim najela pred trinajstimi leti ravno z namenom, da bi na tem območju uredila romsko naselje. Vanj je vložila štiri milijone evrov, ga komunalno uredila in postavila več deset bivalnih zabojnikov.
V naselju zdaj živi približno 350 ljudi. Po večini gre za priseljence – ki so sem pribežali v obdobju predvojnih napetosti v nekdanji Jugoslaviji, med vojno v Bosni ali pozneje iz Romunije – in njihove potomce.
Mestna oblast županje Raggi je Romom iz River Villagea zdaj ponudila dve alternativni možnosti. Lahko se vrnejo v izvorne države, pri čemer jih namerava mesto podpreti s 3000 evri na družino. V nasprotnem primeru ponuja streho nad glavo ženskam in mladoletnim otrokom, moškim in odraslim otrokom pa ničesar. Gordana Sulejmanović, ki ji je mesto ponudilo nadomestno streho, a samo zanjo in mladoletne otroke, ne pa tudi za peterico polnoletnih in za moža, je povedala:
“Naj se vrnem v Bosno? Tam nimam niti hiše, ničesar. V Italiji sem že toliko let. Bila sem še deklica, ko sem prišla. Tu sem se tudi poročila. Enajst otrok imam.”
Predsednik nevladne organizacije za zaščito Romov 21. julij Carlo Stasolla pravi, da so imeli v River Villageu najvišjo stopnjo vključevanja otrok v šolanje:
“Šlo je za najbolj urejeno naselje, preden so uničili prvih 50 bivalnih zabojnikov. Če jih bodo izselili, 150 otrok ne bo več hodilo v šolo, 350 ljudi pa bo končalo na cesti. Ljudje ne bodo več hodili na delo, razkropili se bodo po mestu in se v manjših skupinah že kje zabivakirali.”
V Rimu je namreč zdaj sedem zakonitih romskih naselij, v katerih živi 4200 ljudi. Ob njih pa v Rimu živi še 1200 romskih brezdomcev, razkropljenih po 300 nezakonitih taborih ali barakah.
V Italiji naj bi sicer živelo – po različnih ocenah – med 90 in 140 tisoč Romov in Sintov, na Siciliji pa tudi Caminantov. Približno 70 tisoč jih je italijanskih državljanov, med katerimi je 45 tisoč avtohtonih, se pravi Romov, ki v Italiji živijo že od srednjega veka. In koliko jih živi v barakarskih, šotorskih in kontejnerskih naseljih po državi? Carlo Stasolla odgovarja:
“Gre za približno 30 tisoč ljudi in minister Salvini bi jih rad popisal na podlagi etničnosti, kar je izredno hudo in prepovedano z ustavo. Kljub temu je to napovedal, mi pa zdaj že vemo, kakšnemu geslu Salvini sledi: bagru. Bager pa pomeni: rušenje domov, rušenje hiš in predvsem rušenje človekovih pravic.”
Kot smo izvedeli popoldne, so rimske mestne oblasti za od dva do tri dni odložile izgon Romov iz naselja River Village v Rimu. Združenje 21. julij, ki se bori za pravice Romov v Italiji, je na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložilo pritožbo proti odločitvi rimske občine.
Več prispevkov o romskem kulturnem in političnem življenju lahko poslušate v enourni oddaji Naše poti, tokrat poleg rimske zgodbe tudi o Prvem poletnem taboru v Dolgi vasi v Lendavi in novem romskem društvu v Ljubljani.
Velikonočno praznovanje na Češkem, Poljskem in Filipinih z Ruby Pugelj, Karolino Pyzik in Vojto Hemalo.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Tomaž Domicelj je leta 2018 praznoval sedemdeset let in je imel več pomembnih koncertov. Že debelih petdeset let je stalnica na slovenskem popularno-glasbenem prizorišču. Njegova kariera obsega najrazličnejše glasbene zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi, preko klasičnih popevk, do rocka. Vedno znova pa se vrača k izhodišču, izhajajočim iz ameriškega bluesa. Tomaž že dolgo oživlja tudi stare svetovno znane (ponarodele) pesmi, kakršna je v slovenskem merilu tudi njegova »Na planini je živel«. V takšni luči zvenijo tudi “Danes bo srečen dan”, “Življenje je lepo”, “Špricer blues” in še marsikatera Tomaževa avtorska skladba. Z igranjem raznih akustičnih kitar (6-strun, 12-strun, bottleneck) in z orglicami, Domicelj dopolnjuje svoje petje in besedila, ki jih nemalokrat poleg čiste čustvenosti prevevata tudi satira ali celo črni humor. Takšne so po navadi tudi Tomaževe koncertne napovedi in odpovedi pesmi. Koncert v klubu Blunout v Domžalah oktobra 2018 je bil v marsičem nadaljevanje koncertov, imenovanih ČISTA AKUSTIKA, ki jih je Domicelj v minulih letih nanizal v ljubljanskih Križankah. Tudi tokrat je bila navzoča ekipa Prvega programa radia Slovenija, ki je zabeležila široki spekter Domiceljevega muziciranja. Od najnovejših kompozicij do na novo aranžiranih starih uspešnic ter seveda nekaj presenečenj iz velikanske in zabavne Tomaževe bisage. Koncert v Domžalskem klubu Blue Note je konec oktobra posnel Grega Samar, producent je bil Grega Forjanič, od tehnični podpori Francija Modra pa je oddajo uredil Jane Weber. Za sladokusce in ljubitelje slovenske popularne glasbe!
O doseganju sreče in najpogostejših zmotah, povezanih z njo, s psihologom Markom Vrtovcem.
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
V soboto, 10. novembra 2018, bo v dvorani svetega Frančiška Asiškega v Kopru potekala prireditev Pesem na ustih, viža v prstih. To je državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki se odvije vsako leto v pozni jeseni. Prireditev prenaša tudi 1. program Radia Slovenija, v okviru oddaje Sobotni glasbeni večer. Urednik oddaje Jane Weber je v studiu Prvega gostil urednico za ljudsko glasbo Simono Moličnik.
Kateri psi so najbolj primerni za pse vodnike in pomočnike? Kako lastnikom pomagajo psi, ki zaznavajo padec ali porast glukoze v krvi? Kakšno je izobraževanje policijskih psov? Kateri psi so lahko igralci? Odgovarjamo v nedeljskem jutru na Prvem.
Pred koncertom dua Silence v Kulturnem Centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je glasbeni urednik Jane Weber, v rubriki Dobra glasba, dober dan pogovarjal s Primožem Hladnikom.
Šole, kot smo jo poznali nekoč, smo se spomnili s kustosi Slovenskega šolskega muzeja in prek spominov naših poslušalcev, ki so kdaj kakšno tudi ušpičili ali se zagledali v katerega od učiteljev.
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
V nedeljo, 1.7.2018, je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala slavnostna prireditev ob 70-letnici Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostni govorec je bil predsednik ZZB Tit Turnšek, slovesnost so pripravili: ZZB za vrednote NOB Slovenije, Mestna organizacija ZB Ljubljana, MO Ljubljana, Praporščaki ZZB in veteranskih organizacij -poveljeval je Dominik Grmek, glavni praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nastopili pa so Orkester Slovenske vojske z dirigentko Andrejo Šolar, Partizanski pevski zbor, ki ga je vodil zborovodja Iztok Kocen, Moški zbor KUD Rogoznica z zborovodjo Gregorjem Lačnom, dramska igralka Zvezdana Mlakar, pevka Katja Konvalinka, Pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Zinke Bregar, študentka s Koroške v Avstriji Helena Gregorn, Teater III – DPD Svoboda Ptuj pod mentorstvom Branke Bezeljak in asistentke Mojce Prigl, Primož P. Ram Siter ter Zoran Predin in Lačni Franz.
Neveljaven email naslov