Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
Rekordna vročina in suša, požari, ki jih otežujejo bombe iz 2. svetovne vojne, otroci že v šolah, Nemci pa delajo manj kot Grki
Kot poroča naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, je bilo nemško poletje rekordno vroče. V Berlinu so namerili do 32 stopinj v senci, rekord pa so postavili v deželi Sanška-Anhalt, kjer so 31. julija izmerili 39, 5 stopinj v senci. Zaradi vročine, ki jo je spremljala suša, je gladina rek zelo upadla. Kar malo žalostni so posnetki Donave ali Rena, ko so na nekaterih slikah vidni otočki sredi rek, pravi naša dopisnica. Zaradi tega so ponekod ustavili rečni promet; omejili so tudi hitrost na nekaterih nemških cestah, saj se je domnevno zaradi vročine povečalo število prometnih nesreč.
Veliko nevarnost so predstavljali tudi gozdni požari v okolici Berlina, ki jih gasilci trenutno nadzorujejo. Zaradi požarov, ki se zaradi rekordne suše hitro širijo, so morali preseliti okoli 500 ljudi. Težava pa so tudi ostanki orožja iz 2. sv. vojne, predvsem bombe.
“Požare v gozdovi so spremljale številne dodatne eksplozije. V okolici Brandenburga naj bi bilo še posebej veliko neeksplodiranih bomb. Vemo, da so nekje pod zemljo, a nihče ne ve točno kje.”
Medtem so šolarji v Berlinu že začeli s poukom, imajo namreč le šest tednov poletnih počitnic. Odrasli so nazaj na delovnih mestih, kjer so lahko spremljali ugotovitve nedavne raziskave, da delajo manj od evropskega povprečja. Grki, s katerimi smo jih velikokrat primerjali v obdobju najhujše gospodarske krize, delajo na primer 6 ur na teden več. So pa zato Nemci zelo učinkoviti.
“Strokovnjaki ob tej raziskavi poudarjajo, da je krajši delovni teden ključ do učinkovitosti. Zaradi tega je tudi več razumevanja do ideje, da bi šli po švedski poti v 6-urni delovnik,” zaključuje Polona Fijavž.
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
Rekordna vročina in suša, požari, ki jih otežujejo bombe iz 2. svetovne vojne, otroci že v šolah, Nemci pa delajo manj kot Grki
Kot poroča naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, je bilo nemško poletje rekordno vroče. V Berlinu so namerili do 32 stopinj v senci, rekord pa so postavili v deželi Sanška-Anhalt, kjer so 31. julija izmerili 39, 5 stopinj v senci. Zaradi vročine, ki jo je spremljala suša, je gladina rek zelo upadla. Kar malo žalostni so posnetki Donave ali Rena, ko so na nekaterih slikah vidni otočki sredi rek, pravi naša dopisnica. Zaradi tega so ponekod ustavili rečni promet; omejili so tudi hitrost na nekaterih nemških cestah, saj se je domnevno zaradi vročine povečalo število prometnih nesreč.
Veliko nevarnost so predstavljali tudi gozdni požari v okolici Berlina, ki jih gasilci trenutno nadzorujejo. Zaradi požarov, ki se zaradi rekordne suše hitro širijo, so morali preseliti okoli 500 ljudi. Težava pa so tudi ostanki orožja iz 2. sv. vojne, predvsem bombe.
“Požare v gozdovi so spremljale številne dodatne eksplozije. V okolici Brandenburga naj bi bilo še posebej veliko neeksplodiranih bomb. Vemo, da so nekje pod zemljo, a nihče ne ve točno kje.”
Medtem so šolarji v Berlinu že začeli s poukom, imajo namreč le šest tednov poletnih počitnic. Odrasli so nazaj na delovnih mestih, kjer so lahko spremljali ugotovitve nedavne raziskave, da delajo manj od evropskega povprečja. Grki, s katerimi smo jih velikokrat primerjali v obdobju najhujše gospodarske krize, delajo na primer 6 ur na teden več. So pa zato Nemci zelo učinkoviti.
“Strokovnjaki ob tej raziskavi poudarjajo, da je krajši delovni teden ključ do učinkovitosti. Zaradi tega je tudi več razumevanja do ideje, da bi šli po švedski poti v 6-urni delovnik,” zaključuje Polona Fijavž.
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Jeseni so poprockerji Flirrt ob dvajsetletnici svojega delovanja predstavili prvi del dvojne plošče Jekyll & Hyde. Sedaj razkrivajo nadaljevanje, ki ga v Pesmi v žepu komentira avtor pesmi in frontmen skupine Rok Lunaček.
V Pesmi v žepu poslušamo eno prvih poglavij slovenskega kantavtorstva: pesmi Tomaža Pengova - solistične, pa tudi tiste, ki jih je ustvarjal s skupino Salamander. Z nami se o Pengovu pogovarja Bogdana Herman.
Štajerski reper Emkej predstavlja svojo četrto samostojno ploščo Probaj razumet.
Sinner je naslov kratkometražnega prvenca logaških mladcev Fed Horses. Po približno štirih letih in šestih objavljenih singlih, so naposled objavili EP s petimi novimi skladbami. Njihovo delo in glasbo nam je v posnetku pogovora predstavila odlična vokalistka Urša Mihevc.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Tokrat poslušamo družbenokritične kantavtorske pesmi Janija Kovačiča, Ksenije Jus, Boštjana Narata in Tomija Lorberja.
Skupina King Foo, v kateri ustvarjajo prekaljeni glasbeniki - basist Matej Sušnik, kitarist Peter Hudnik, bobnar Rok Golob in pevka Aleksandra Josić - se najbolje počuti v poprockerskih vodah. 13 pesmi so zdaj zbrali na prvencu "Galaxie", o katerem se v Pesmi v žepu pogovarjamo z Rokom Golobom.
Vlado Poredoš, vodja zasavske skupine Orlek, predstavlja novo ploščo Frpruh.
Porkaeva! Nova, peta studijska plošča Iztoka Mlakarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, nadaljuje pripovedovanje zgodb skozi pesmi, ki jih ponudi z obilico humorja, iskrenosti in predvsem srčnosti. Kako in zakaj, ve najbolje povedati avtor sam, zato smo ga povabili v tokratno Pesem v žepu.
Hudomušna šansonjerska zasedba Same babe je pred 10 leti izdala prvenec "Za ljubi kruhek in njene črne črne lase" z uglasbeno poezijo Janeza Menarta, kasneje pa še albuma "Terezijanske" in "Dobri možje". Z nami se v Pesmi v žepu pogovarja vodja skupine Viki Baba Brusli.
Nova plošča 3P skupine Hamo & Tribute 2 Love prinaša deset ljubezni posvečenih pesmi s prijateljskim dodatkom. Na Prvem jo predstavlja pevec in kitarist Matevž Šalehar Hamo, ki je spisal besedila in pri nekaterih pesmih tudi glasbo.
Koroški kantavtor Milan Kamnik ustvarja že več kot 40 let. Po osmih samostojnih albumih je svoje pesmi zdaj zbral tudi v knjigo, pesmarico, ki nosi naslov po eni njegovih najznačilnejših pesmi: Ibržnik. Z nami se pogovarja v tokratni Pesmi v žepu.
Dve leti po prvencu Kangaroo's A Neighbour se mlada zasavska skupina Koala Voice oglaša z drugim albumom Wolkenfabrik. Svoje poglede na ustvarjanje albuma ter sporočila, ki jih podajajo skozi pesmi, v Pesmi v žepu z nami delita pevka in kitaristka Manca Trampuš ter baskitarist Tilen Prašnikar.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V Pesmi v žepu se podajamo v EPP, Ekonomsko-propagandni pop, avtorski prvenec Novomeščana Primoža Žižka. Namesto pisanja besedil in glasbe za druge izvajalce se je Primož tokrat odločil ustvariti nekaj zase; nadel si je ime Erik Platon ter skozi glasbo igrivo, pa hkrati kritično pogledal na naš svet.
Neveljaven email naslov