Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
Rekordna vročina in suša, požari, ki jih otežujejo bombe iz 2. svetovne vojne, otroci že v šolah, Nemci pa delajo manj kot Grki
Kot poroča naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, je bilo nemško poletje rekordno vroče. V Berlinu so namerili do 32 stopinj v senci, rekord pa so postavili v deželi Sanška-Anhalt, kjer so 31. julija izmerili 39, 5 stopinj v senci. Zaradi vročine, ki jo je spremljala suša, je gladina rek zelo upadla. Kar malo žalostni so posnetki Donave ali Rena, ko so na nekaterih slikah vidni otočki sredi rek, pravi naša dopisnica. Zaradi tega so ponekod ustavili rečni promet; omejili so tudi hitrost na nekaterih nemških cestah, saj se je domnevno zaradi vročine povečalo število prometnih nesreč.
Veliko nevarnost so predstavljali tudi gozdni požari v okolici Berlina, ki jih gasilci trenutno nadzorujejo. Zaradi požarov, ki se zaradi rekordne suše hitro širijo, so morali preseliti okoli 500 ljudi. Težava pa so tudi ostanki orožja iz 2. sv. vojne, predvsem bombe.
“Požare v gozdovi so spremljale številne dodatne eksplozije. V okolici Brandenburga naj bi bilo še posebej veliko neeksplodiranih bomb. Vemo, da so nekje pod zemljo, a nihče ne ve točno kje.”
Medtem so šolarji v Berlinu že začeli s poukom, imajo namreč le šest tednov poletnih počitnic. Odrasli so nazaj na delovnih mestih, kjer so lahko spremljali ugotovitve nedavne raziskave, da delajo manj od evropskega povprečja. Grki, s katerimi smo jih velikokrat primerjali v obdobju najhujše gospodarske krize, delajo na primer 6 ur na teden več. So pa zato Nemci zelo učinkoviti.
“Strokovnjaki ob tej raziskavi poudarjajo, da je krajši delovni teden ključ do učinkovitosti. Zaradi tega je tudi več razumevanja do ideje, da bi šli po švedski poti v 6-urni delovnik,” zaključuje Polona Fijavž.
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
Rekordna vročina in suša, požari, ki jih otežujejo bombe iz 2. svetovne vojne, otroci že v šolah, Nemci pa delajo manj kot Grki
Kot poroča naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, je bilo nemško poletje rekordno vroče. V Berlinu so namerili do 32 stopinj v senci, rekord pa so postavili v deželi Sanška-Anhalt, kjer so 31. julija izmerili 39, 5 stopinj v senci. Zaradi vročine, ki jo je spremljala suša, je gladina rek zelo upadla. Kar malo žalostni so posnetki Donave ali Rena, ko so na nekaterih slikah vidni otočki sredi rek, pravi naša dopisnica. Zaradi tega so ponekod ustavili rečni promet; omejili so tudi hitrost na nekaterih nemških cestah, saj se je domnevno zaradi vročine povečalo število prometnih nesreč.
Veliko nevarnost so predstavljali tudi gozdni požari v okolici Berlina, ki jih gasilci trenutno nadzorujejo. Zaradi požarov, ki se zaradi rekordne suše hitro širijo, so morali preseliti okoli 500 ljudi. Težava pa so tudi ostanki orožja iz 2. sv. vojne, predvsem bombe.
“Požare v gozdovi so spremljale številne dodatne eksplozije. V okolici Brandenburga naj bi bilo še posebej veliko neeksplodiranih bomb. Vemo, da so nekje pod zemljo, a nihče ne ve točno kje.”
Medtem so šolarji v Berlinu že začeli s poukom, imajo namreč le šest tednov poletnih počitnic. Odrasli so nazaj na delovnih mestih, kjer so lahko spremljali ugotovitve nedavne raziskave, da delajo manj od evropskega povprečja. Grki, s katerimi smo jih velikokrat primerjali v obdobju najhujše gospodarske krize, delajo na primer 6 ur na teden več. So pa zato Nemci zelo učinkoviti.
“Strokovnjaki ob tej raziskavi poudarjajo, da je krajši delovni teden ključ do učinkovitosti. Zaradi tega je tudi več razumevanja do ideje, da bi šli po švedski poti v 6-urni delovnik,” zaključuje Polona Fijavž.
Tokrat nam bo svoj pogled na Slovenijo in življenje pri nas predstavil Bangladeševec Asrar Osmani. Presenetljivo pravi, da so Slovenci, sploh v manjših krajih, zaradi njegove nekoliko temnejše barve polti, sprva precej nezaupljiv. Obožuje naravo, čistočo in umirjenost prometa. Če prisluhnete pogovoru, ki ga je posnela Ana Skrt, pa izveste tudi, katere tradicionalne slovenske jedi ne mara.
Nino Bektashashvili se je iz Gruzije v Slovenijo uradno preselila pred tremi leti. Pred tem je prav tako tri leta živela razpeta med Slovenijo in Nemčijo. Težke življenjske izkušnje so oblikovale njeno osebnost, na kar je še posebej ponosna. Čeprav pravi, da se ne počuti najbolje, ko mora pokritizirati Slovence, smo jo prepričali, da ji za to dejanje ne bomo zamerili. Prav je, da nam priseljenci nastavijo ogledalo, s čimer nam pokažejo svoj, drugačen, Drugi pogled. Rubriko je pripravila Darja Pograjc.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Dragi otroci, Violinček vas spet z največjim veseljem vabi v zvočni svet glasbe. Danes vam bi rad predstavil zanimiv glasbeni sestav, ki ima prav poseben in značilen zvok. Zato se dobro primite in pripravite na pot v glasbeno deželo. Seveda skupaj z Violinčkom. Pripravlja Matej Jevnišek.
Ste vedeli, da se je slovenščino mogoče učiti na več kot 50 univerzah po svetu? Ena takih je tudi hamburška, kjer je lektorica za slovenščino Monika Pemič, s katero smo se pogovarjali ob slovenskem državnem prazniku. Organizirali so obisk Borisa Pahorja, razstavo fotografij Zadnji pričevalci in še mnoge odmevne dogodke.
Abdullah Aksu prihaja iz Konye, večjega mesta v osrednjem delu Turčije. Slovenijo je prvič podrobneje spoznal pred dvema letoma, danes pa med drugim skuša v sodelovanju s turškim društvom Medkulturni dialog Slovencem predstaviti tradicionalno turško umetnost imenovano ebru. Gre za ustvarjanje pri katerem umetnik s posebnimi čopiči nanaša barve na vodno površino in nastale vzorce prenese na papir. Ker so vzorci podobni marmornati površini, ebru imenujemo tudi marmoriranje.
Flamenko, ki ga je UNESCO pred štirimi leti razglasil za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine, vse bolj vztrajno prodira tudi v našo deželo. Ljubiteljev te glasbene in plesne zvrsti, ki se je sprva razvila v regijah južne Španije, je namreč vse več. Preverili bomo, kako se slovenski »flamenkosi« urijo v eni od plesnih dvoran, kaj vse profesionalni plesalci flamenka doživijo na nastopih in kateri stereotipi o flamenku v resnici sploh ne držijo – v reportaži, ki jo pripravlja Anja Strajnar!
Kadilci med kajenjem navadne tobačne cigarete zaužijete okoli 7000 nevarnih kemičnih spojin. Nekadilci, ki ste podvrženi pasivnemu kajenju pa ste izpostavljeni 4000. kemičnim snovem. Toliko jih namreč vsebuje dim, ki se vije iz prižgane cigarete. O tem, da je elektronska cigareta prijaznejša do okolice, saj se iz nje ne vali smrdljiv in nevaren dim, se strinjata tako stroka kot prodajalci omenjenega izdelka. Pa je elektronska cigareta primerna za odvajanje od kajenja in ali Slovenci sploh posegamo po tovrstnih novosti? Sogovorniki: Jure Vižitin in Gašper Šetinc (uporabnika), univ. dipl. kom. in direktorica trgovine za elektronsko kajenje Smooke Tina Meke, prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Neveljaven email naslov