Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šole, kot smo jo poznali nekoč, smo se spomnili s kustosi Slovenskega šolskega muzeja in prek spominov naših poslušalcev, ki so kdaj kakšno tudi ušpičili ali se zagledali v katerega od učiteljev.
V šolo, kot so jo poznali nekoč, se lahko vrnemo v Slovenskem šolskem muzeju
Šolstvo v Sloveniji je od časov vladarice Marije Terezije doživelo velike spremembe. Današnji otroci si le stežka predstavljajo, da bi bili v učilnici skupaj z drugimi petdesetimi ali celo 100 otroki, da bi s kredo pisali na tablice, da bi imeli pouk lepopisa in da bi bilo del ocene tudi lepo vedenje. So pa na obisku v Slovenskem šolskem muzeju, kjer imajo demonstracije učnih ur “po starem”, še posebej navdušeni nad kaznimi, ki so jih poznali nekoč, pravi direktor muzeja mag. Stanko Okoliš:
“V zgodovini si niso znali predstavljati šole brez palice. Seveda so poznali tudi druge telesne kazni – vlečenje za ta sladke in podobno. Tudi klečanje na koruzi je taka kazen. Imamo jo pri nas na učnih urah. Otroci jo zelo radi preizkusijo, hočejo biti kaznovani. Tako se postavljajo pred drugimi.”
Nekoč so bile takšne kazni veliko ponižanje. Tudi to, da so otroci v šolo prišli umazani, je bila velika sramota zanje, učitelji so jih lahko tudi kaznovali. Še posebej veliko pozornosti so obleki posvečali na prvi šolski dan, pojasnjuje muzejska svetnica mag. Marjetka Balkovec Debevec, ki takole opisuje prvo pot v šolo znamenitega pisatelja Ivana Cankarja:
“Dobil je novo obleko, ki mu je bila malo preohlapna, saj naj bi jo nosil dalj časa. V šolo sta šla z bratom, sijalo je sonce, lep dan je bil. Na vsej poti je bila ena sama velika luža. Ubogi Cankar se je spotaknil in padel ravno v to lužo. Obleko je umazal in strgal. Brat ga je odpeljal domov, kjer se je preoblekel. Tako žalostno je prvi šolski dan začel v stari obleki.”
Šole, kot smo jo poznali nekoč, smo se spomnili s kustosi Slovenskega šolskega muzeja in prek spominov naših poslušalcev, ki so kdaj kakšno tudi ušpičili ali se zagledali v katerega od učiteljev.
V šolo, kot so jo poznali nekoč, se lahko vrnemo v Slovenskem šolskem muzeju
Šolstvo v Sloveniji je od časov vladarice Marije Terezije doživelo velike spremembe. Današnji otroci si le stežka predstavljajo, da bi bili v učilnici skupaj z drugimi petdesetimi ali celo 100 otroki, da bi s kredo pisali na tablice, da bi imeli pouk lepopisa in da bi bilo del ocene tudi lepo vedenje. So pa na obisku v Slovenskem šolskem muzeju, kjer imajo demonstracije učnih ur “po starem”, še posebej navdušeni nad kaznimi, ki so jih poznali nekoč, pravi direktor muzeja mag. Stanko Okoliš:
“V zgodovini si niso znali predstavljati šole brez palice. Seveda so poznali tudi druge telesne kazni – vlečenje za ta sladke in podobno. Tudi klečanje na koruzi je taka kazen. Imamo jo pri nas na učnih urah. Otroci jo zelo radi preizkusijo, hočejo biti kaznovani. Tako se postavljajo pred drugimi.”
Nekoč so bile takšne kazni veliko ponižanje. Tudi to, da so otroci v šolo prišli umazani, je bila velika sramota zanje, učitelji so jih lahko tudi kaznovali. Še posebej veliko pozornosti so obleki posvečali na prvi šolski dan, pojasnjuje muzejska svetnica mag. Marjetka Balkovec Debevec, ki takole opisuje prvo pot v šolo znamenitega pisatelja Ivana Cankarja:
“Dobil je novo obleko, ki mu je bila malo preohlapna, saj naj bi jo nosil dalj časa. V šolo sta šla z bratom, sijalo je sonce, lep dan je bil. Na vsej poti je bila ena sama velika luža. Ubogi Cankar se je spotaknil in padel ravno v to lužo. Obleko je umazal in strgal. Brat ga je odpeljal domov, kjer se je preoblekel. Tako žalostno je prvi šolski dan začel v stari obleki.”
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Jeseni so poprockerji Flirrt ob dvajsetletnici svojega delovanja predstavili prvi del dvojne plošče Jekyll & Hyde. Sedaj razkrivajo nadaljevanje, ki ga v Pesmi v žepu komentira avtor pesmi in frontmen skupine Rok Lunaček.
V Pesmi v žepu poslušamo eno prvih poglavij slovenskega kantavtorstva: pesmi Tomaža Pengova - solistične, pa tudi tiste, ki jih je ustvarjal s skupino Salamander. Z nami se o Pengovu pogovarja Bogdana Herman.
Štajerski reper Emkej predstavlja svojo četrto samostojno ploščo Probaj razumet.
Sinner je naslov kratkometražnega prvenca logaških mladcev Fed Horses. Po približno štirih letih in šestih objavljenih singlih, so naposled objavili EP s petimi novimi skladbami. Njihovo delo in glasbo nam je v posnetku pogovora predstavila odlična vokalistka Urša Mihevc.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Tokrat poslušamo družbenokritične kantavtorske pesmi Janija Kovačiča, Ksenije Jus, Boštjana Narata in Tomija Lorberja.
Skupina King Foo, v kateri ustvarjajo prekaljeni glasbeniki - basist Matej Sušnik, kitarist Peter Hudnik, bobnar Rok Golob in pevka Aleksandra Josić - se najbolje počuti v poprockerskih vodah. 13 pesmi so zdaj zbrali na prvencu "Galaxie", o katerem se v Pesmi v žepu pogovarjamo z Rokom Golobom.
Vlado Poredoš, vodja zasavske skupine Orlek, predstavlja novo ploščo Frpruh.
Porkaeva! Nova, peta studijska plošča Iztoka Mlakarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, nadaljuje pripovedovanje zgodb skozi pesmi, ki jih ponudi z obilico humorja, iskrenosti in predvsem srčnosti. Kako in zakaj, ve najbolje povedati avtor sam, zato smo ga povabili v tokratno Pesem v žepu.
Hudomušna šansonjerska zasedba Same babe je pred 10 leti izdala prvenec "Za ljubi kruhek in njene črne črne lase" z uglasbeno poezijo Janeza Menarta, kasneje pa še albuma "Terezijanske" in "Dobri možje". Z nami se v Pesmi v žepu pogovarja vodja skupine Viki Baba Brusli.
Nova plošča 3P skupine Hamo & Tribute 2 Love prinaša deset ljubezni posvečenih pesmi s prijateljskim dodatkom. Na Prvem jo predstavlja pevec in kitarist Matevž Šalehar Hamo, ki je spisal besedila in pri nekaterih pesmih tudi glasbo.
Koroški kantavtor Milan Kamnik ustvarja že več kot 40 let. Po osmih samostojnih albumih je svoje pesmi zdaj zbral tudi v knjigo, pesmarico, ki nosi naslov po eni njegovih najznačilnejših pesmi: Ibržnik. Z nami se pogovarja v tokratni Pesmi v žepu.
Dve leti po prvencu Kangaroo's A Neighbour se mlada zasavska skupina Koala Voice oglaša z drugim albumom Wolkenfabrik. Svoje poglede na ustvarjanje albuma ter sporočila, ki jih podajajo skozi pesmi, v Pesmi v žepu z nami delita pevka in kitaristka Manca Trampuš ter baskitarist Tilen Prašnikar.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V Pesmi v žepu se podajamo v EPP, Ekonomsko-propagandni pop, avtorski prvenec Novomeščana Primoža Žižka. Namesto pisanja besedil in glasbe za druge izvajalce se je Primož tokrat odločil ustvariti nekaj zase; nadel si je ime Erik Platon ter skozi glasbo igrivo, pa hkrati kritično pogledal na naš svet.
Neveljaven email naslov