Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
Svetovna meteorološka organizacija izdaja Atlas oblakov, prvega so pripravili daljnega leta 1896
Zemlja je najverjetneje edini planet v našem osončju, ki ima oblake iz vodne pare. Ti so izjemno pomembni za življenje, poudarja vremenoslovec Brane Gregorčič:
“Brez oblakov ne bi bilo vodnega cikla, reke ne bi tekle, ne bi imeli pitne vode. Ne znamo si predstavljati življenja brez tega.”
Poznamo več vrst oblakov, ločujemo pa jih glede na višino nastanka v ozračju in glede na obliko.
“Kralj oblakov je kumulonimbus, nevihtni oblak, ki sega od enega kilometra do več kot 10 kilometrov visoko, skozi vse plasti ozračja. V njem so zato zelo različni elementi. Gre za nekakšno mešanico tekočega in trdnega. Takšni oblaki so značilni za poletni čas oz. toplo polovica leta. Nastanejo lahko v manj kot eni uri, v njih lahko veter piha tudi s hitrostjo več kot 100 km/h,” pojasnjuje Gregorčič.
Tudi megla je neke vrste oblak, čeprav bi jo kdo zagotovo opisal kot poseben, čisto svoj pojav. Še ena od zmot, ki kroži med nepoznavalci pa je, da oblaki mirujejo, pravi vremenoslovec: “Skoznje stalno piha veter. Na Zemlji si sploh ne znamo predstavljati, kako burno je pravzaprav v ozračju.”
“Oblaki so bili za vremenoslovce veliko pomembnejši nekoč, ko še ni bilo razvitega računalništva, numeričnih simulacij vremena, ko ni bilo satelitskih in radarskih opazovanj,” poudarja sogovornik, ki ob koncu pravi:
“Oblaki so zelo lepa popestritev neba in se splača vsake toliko časa vzeti nekaj minut in jih samo opazovati. Tudi, če nimamo znanja o posameznih vrstah.”
Če vas tovrstno opazovanje navduši za podrobnejše opazovanje oblakov, pa lahko pokukate tudi v na spletu dostopen Atlas oblakov, ki ga pripravlja Svetovna meteorološka organizacija. Prva izdaja sega v leto 1896, zadnja je iz leta 2017.
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
Svetovna meteorološka organizacija izdaja Atlas oblakov, prvega so pripravili daljnega leta 1896
Zemlja je najverjetneje edini planet v našem osončju, ki ima oblake iz vodne pare. Ti so izjemno pomembni za življenje, poudarja vremenoslovec Brane Gregorčič:
“Brez oblakov ne bi bilo vodnega cikla, reke ne bi tekle, ne bi imeli pitne vode. Ne znamo si predstavljati življenja brez tega.”
Poznamo več vrst oblakov, ločujemo pa jih glede na višino nastanka v ozračju in glede na obliko.
“Kralj oblakov je kumulonimbus, nevihtni oblak, ki sega od enega kilometra do več kot 10 kilometrov visoko, skozi vse plasti ozračja. V njem so zato zelo različni elementi. Gre za nekakšno mešanico tekočega in trdnega. Takšni oblaki so značilni za poletni čas oz. toplo polovica leta. Nastanejo lahko v manj kot eni uri, v njih lahko veter piha tudi s hitrostjo več kot 100 km/h,” pojasnjuje Gregorčič.
Tudi megla je neke vrste oblak, čeprav bi jo kdo zagotovo opisal kot poseben, čisto svoj pojav. Še ena od zmot, ki kroži med nepoznavalci pa je, da oblaki mirujejo, pravi vremenoslovec: “Skoznje stalno piha veter. Na Zemlji si sploh ne znamo predstavljati, kako burno je pravzaprav v ozračju.”
“Oblaki so bili za vremenoslovce veliko pomembnejši nekoč, ko še ni bilo razvitega računalništva, numeričnih simulacij vremena, ko ni bilo satelitskih in radarskih opazovanj,” poudarja sogovornik, ki ob koncu pravi:
“Oblaki so zelo lepa popestritev neba in se splača vsake toliko časa vzeti nekaj minut in jih samo opazovati. Tudi, če nimamo znanja o posameznih vrstah.”
Če vas tovrstno opazovanje navduši za podrobnejše opazovanje oblakov, pa lahko pokukate tudi v na spletu dostopen Atlas oblakov, ki ga pripravlja Svetovna meteorološka organizacija. Prva izdaja sega v leto 1896, zadnja je iz leta 2017.
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Jeseni so poprockerji Flirrt ob dvajsetletnici svojega delovanja predstavili prvi del dvojne plošče Jekyll & Hyde. Sedaj razkrivajo nadaljevanje, ki ga v Pesmi v žepu komentira avtor pesmi in frontmen skupine Rok Lunaček.
V Pesmi v žepu poslušamo eno prvih poglavij slovenskega kantavtorstva: pesmi Tomaža Pengova - solistične, pa tudi tiste, ki jih je ustvarjal s skupino Salamander. Z nami se o Pengovu pogovarja Bogdana Herman.
Štajerski reper Emkej predstavlja svojo četrto samostojno ploščo Probaj razumet.
Sinner je naslov kratkometražnega prvenca logaških mladcev Fed Horses. Po približno štirih letih in šestih objavljenih singlih, so naposled objavili EP s petimi novimi skladbami. Njihovo delo in glasbo nam je v posnetku pogovora predstavila odlična vokalistka Urša Mihevc.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Tokrat poslušamo družbenokritične kantavtorske pesmi Janija Kovačiča, Ksenije Jus, Boštjana Narata in Tomija Lorberja.
Skupina King Foo, v kateri ustvarjajo prekaljeni glasbeniki - basist Matej Sušnik, kitarist Peter Hudnik, bobnar Rok Golob in pevka Aleksandra Josić - se najbolje počuti v poprockerskih vodah. 13 pesmi so zdaj zbrali na prvencu "Galaxie", o katerem se v Pesmi v žepu pogovarjamo z Rokom Golobom.
Vlado Poredoš, vodja zasavske skupine Orlek, predstavlja novo ploščo Frpruh.
Porkaeva! Nova, peta studijska plošča Iztoka Mlakarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, nadaljuje pripovedovanje zgodb skozi pesmi, ki jih ponudi z obilico humorja, iskrenosti in predvsem srčnosti. Kako in zakaj, ve najbolje povedati avtor sam, zato smo ga povabili v tokratno Pesem v žepu.
Hudomušna šansonjerska zasedba Same babe je pred 10 leti izdala prvenec "Za ljubi kruhek in njene črne črne lase" z uglasbeno poezijo Janeza Menarta, kasneje pa še albuma "Terezijanske" in "Dobri možje". Z nami se v Pesmi v žepu pogovarja vodja skupine Viki Baba Brusli.
Nova plošča 3P skupine Hamo & Tribute 2 Love prinaša deset ljubezni posvečenih pesmi s prijateljskim dodatkom. Na Prvem jo predstavlja pevec in kitarist Matevž Šalehar Hamo, ki je spisal besedila in pri nekaterih pesmih tudi glasbo.
Koroški kantavtor Milan Kamnik ustvarja že več kot 40 let. Po osmih samostojnih albumih je svoje pesmi zdaj zbral tudi v knjigo, pesmarico, ki nosi naslov po eni njegovih najznačilnejših pesmi: Ibržnik. Z nami se pogovarja v tokratni Pesmi v žepu.
Dve leti po prvencu Kangaroo's A Neighbour se mlada zasavska skupina Koala Voice oglaša z drugim albumom Wolkenfabrik. Svoje poglede na ustvarjanje albuma ter sporočila, ki jih podajajo skozi pesmi, v Pesmi v žepu z nami delita pevka in kitaristka Manca Trampuš ter baskitarist Tilen Prašnikar.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V Pesmi v žepu se podajamo v EPP, Ekonomsko-propagandni pop, avtorski prvenec Novomeščana Primoža Žižka. Namesto pisanja besedil in glasbe za druge izvajalce se je Primož tokrat odločil ustvariti nekaj zase; nadel si je ime Erik Platon ter skozi glasbo igrivo, pa hkrati kritično pogledal na naš svet.
Neveljaven email naslov