Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
Svetovna meteorološka organizacija izdaja Atlas oblakov, prvega so pripravili daljnega leta 1896
Zemlja je najverjetneje edini planet v našem osončju, ki ima oblake iz vodne pare. Ti so izjemno pomembni za življenje, poudarja vremenoslovec Brane Gregorčič:
“Brez oblakov ne bi bilo vodnega cikla, reke ne bi tekle, ne bi imeli pitne vode. Ne znamo si predstavljati življenja brez tega.”
Poznamo več vrst oblakov, ločujemo pa jih glede na višino nastanka v ozračju in glede na obliko.
“Kralj oblakov je kumulonimbus, nevihtni oblak, ki sega od enega kilometra do več kot 10 kilometrov visoko, skozi vse plasti ozračja. V njem so zato zelo različni elementi. Gre za nekakšno mešanico tekočega in trdnega. Takšni oblaki so značilni za poletni čas oz. toplo polovica leta. Nastanejo lahko v manj kot eni uri, v njih lahko veter piha tudi s hitrostjo več kot 100 km/h,” pojasnjuje Gregorčič.
Tudi megla je neke vrste oblak, čeprav bi jo kdo zagotovo opisal kot poseben, čisto svoj pojav. Še ena od zmot, ki kroži med nepoznavalci pa je, da oblaki mirujejo, pravi vremenoslovec: “Skoznje stalno piha veter. Na Zemlji si sploh ne znamo predstavljati, kako burno je pravzaprav v ozračju.”
“Oblaki so bili za vremenoslovce veliko pomembnejši nekoč, ko še ni bilo razvitega računalništva, numeričnih simulacij vremena, ko ni bilo satelitskih in radarskih opazovanj,” poudarja sogovornik, ki ob koncu pravi:
“Oblaki so zelo lepa popestritev neba in se splača vsake toliko časa vzeti nekaj minut in jih samo opazovati. Tudi, če nimamo znanja o posameznih vrstah.”
Če vas tovrstno opazovanje navduši za podrobnejše opazovanje oblakov, pa lahko pokukate tudi v na spletu dostopen Atlas oblakov, ki ga pripravlja Svetovna meteorološka organizacija. Prva izdaja sega v leto 1896, zadnja je iz leta 2017.
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
Svetovna meteorološka organizacija izdaja Atlas oblakov, prvega so pripravili daljnega leta 1896
Zemlja je najverjetneje edini planet v našem osončju, ki ima oblake iz vodne pare. Ti so izjemno pomembni za življenje, poudarja vremenoslovec Brane Gregorčič:
“Brez oblakov ne bi bilo vodnega cikla, reke ne bi tekle, ne bi imeli pitne vode. Ne znamo si predstavljati življenja brez tega.”
Poznamo več vrst oblakov, ločujemo pa jih glede na višino nastanka v ozračju in glede na obliko.
“Kralj oblakov je kumulonimbus, nevihtni oblak, ki sega od enega kilometra do več kot 10 kilometrov visoko, skozi vse plasti ozračja. V njem so zato zelo različni elementi. Gre za nekakšno mešanico tekočega in trdnega. Takšni oblaki so značilni za poletni čas oz. toplo polovica leta. Nastanejo lahko v manj kot eni uri, v njih lahko veter piha tudi s hitrostjo več kot 100 km/h,” pojasnjuje Gregorčič.
Tudi megla je neke vrste oblak, čeprav bi jo kdo zagotovo opisal kot poseben, čisto svoj pojav. Še ena od zmot, ki kroži med nepoznavalci pa je, da oblaki mirujejo, pravi vremenoslovec: “Skoznje stalno piha veter. Na Zemlji si sploh ne znamo predstavljati, kako burno je pravzaprav v ozračju.”
“Oblaki so bili za vremenoslovce veliko pomembnejši nekoč, ko še ni bilo razvitega računalništva, numeričnih simulacij vremena, ko ni bilo satelitskih in radarskih opazovanj,” poudarja sogovornik, ki ob koncu pravi:
“Oblaki so zelo lepa popestritev neba in se splača vsake toliko časa vzeti nekaj minut in jih samo opazovati. Tudi, če nimamo znanja o posameznih vrstah.”
Če vas tovrstno opazovanje navduši za podrobnejše opazovanje oblakov, pa lahko pokukate tudi v na spletu dostopen Atlas oblakov, ki ga pripravlja Svetovna meteorološka organizacija. Prva izdaja sega v leto 1896, zadnja je iz leta 2017.
Tokrat nam bo svoj pogled na Slovenijo in življenje pri nas predstavil Bangladeševec Asrar Osmani. Presenetljivo pravi, da so Slovenci, sploh v manjših krajih, zaradi njegove nekoliko temnejše barve polti, sprva precej nezaupljiv. Obožuje naravo, čistočo in umirjenost prometa. Če prisluhnete pogovoru, ki ga je posnela Ana Skrt, pa izveste tudi, katere tradicionalne slovenske jedi ne mara.
Nino Bektashashvili se je iz Gruzije v Slovenijo uradno preselila pred tremi leti. Pred tem je prav tako tri leta živela razpeta med Slovenijo in Nemčijo. Težke življenjske izkušnje so oblikovale njeno osebnost, na kar je še posebej ponosna. Čeprav pravi, da se ne počuti najbolje, ko mora pokritizirati Slovence, smo jo prepričali, da ji za to dejanje ne bomo zamerili. Prav je, da nam priseljenci nastavijo ogledalo, s čimer nam pokažejo svoj, drugačen, Drugi pogled. Rubriko je pripravila Darja Pograjc.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Dragi otroci, Violinček vas spet z največjim veseljem vabi v zvočni svet glasbe. Danes vam bi rad predstavil zanimiv glasbeni sestav, ki ima prav poseben in značilen zvok. Zato se dobro primite in pripravite na pot v glasbeno deželo. Seveda skupaj z Violinčkom. Pripravlja Matej Jevnišek.
Ste vedeli, da se je slovenščino mogoče učiti na več kot 50 univerzah po svetu? Ena takih je tudi hamburška, kjer je lektorica za slovenščino Monika Pemič, s katero smo se pogovarjali ob slovenskem državnem prazniku. Organizirali so obisk Borisa Pahorja, razstavo fotografij Zadnji pričevalci in še mnoge odmevne dogodke.
Abdullah Aksu prihaja iz Konye, večjega mesta v osrednjem delu Turčije. Slovenijo je prvič podrobneje spoznal pred dvema letoma, danes pa med drugim skuša v sodelovanju s turškim društvom Medkulturni dialog Slovencem predstaviti tradicionalno turško umetnost imenovano ebru. Gre za ustvarjanje pri katerem umetnik s posebnimi čopiči nanaša barve na vodno površino in nastale vzorce prenese na papir. Ker so vzorci podobni marmornati površini, ebru imenujemo tudi marmoriranje.
Flamenko, ki ga je UNESCO pred štirimi leti razglasil za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine, vse bolj vztrajno prodira tudi v našo deželo. Ljubiteljev te glasbene in plesne zvrsti, ki se je sprva razvila v regijah južne Španije, je namreč vse več. Preverili bomo, kako se slovenski »flamenkosi« urijo v eni od plesnih dvoran, kaj vse profesionalni plesalci flamenka doživijo na nastopih in kateri stereotipi o flamenku v resnici sploh ne držijo – v reportaži, ki jo pripravlja Anja Strajnar!
Kadilci med kajenjem navadne tobačne cigarete zaužijete okoli 7000 nevarnih kemičnih spojin. Nekadilci, ki ste podvrženi pasivnemu kajenju pa ste izpostavljeni 4000. kemičnim snovem. Toliko jih namreč vsebuje dim, ki se vije iz prižgane cigarete. O tem, da je elektronska cigareta prijaznejša do okolice, saj se iz nje ne vali smrdljiv in nevaren dim, se strinjata tako stroka kot prodajalci omenjenega izdelka. Pa je elektronska cigareta primerna za odvajanje od kajenja in ali Slovenci sploh posegamo po tovrstnih novosti? Sogovorniki: Jure Vižitin in Gašper Šetinc (uporabnika), univ. dipl. kom. in direktorica trgovine za elektronsko kajenje Smooke Tina Meke, prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Neveljaven email naslov