Prehod iz dojenja ali stekleničke na prvo hranjenje je velik dogodek za vso družino, ne le za dojenčka. Veliko vprašanj si postavljajo starši, sploh tisti, ki to vlogo prvič opravljajo. O tem in o prehranskem opismenjevanju otrok govorimo v nedeljskem jutru na Prvem.

Prehransko opismenjevanje otrok se začne že zelo zgodaj

Obdobje uvajanja goste hrane je lahko za starše – predvsem mamice, ki so z dojenčkom največ časa – stresno. Znanke, prijateljice pravijo nekaj, mama in tašča spet nekaj drugega, potem so tu še pediater oziroma pediatrinja, patronažna sestra ter seveda vedno nove smernice. Pred nekaj leti se je na primer mednarodna smernica za uvajanje glutena obrnila na glavo. Študije so pokazale, da je bil nasvet, ki so ga starši prejemali celo desetletje, napačen in potencialno škodljiv. Uvajanje žitnih kašic z glutenom se tako zdaj že nekaj časa priporoča med 6. in 7. mesecem starosti in ne kasneje. Najnovejše smernice pa bodo v veljavo stopile z naslednjim letom. Staršem bodo zdaj vrata – kot je povedala Rebeka Mahorič, soavtorica knjige Dojenčki za mizo – še bolj odprta. Posebej kar zadeva alergene: mleko, sojo, jajca in ribe. Te bi lahko uvajali že zelo zgodaj.

“Patronažne sestre opravljajo izjemno težko nalogo, ko pridejo k družini, ki ima prvič otroka, in jim povedo ene smernice. Čez nekaj let, ko je drugi otrok, so že druge smernice. Ampak tako je. Znanost nam daje nova znanja, odkritja, ki jih tako implementiramo v prakso. Enostavno to se nadgrajuje.”

Če govorimo o uvajanju hrane pri dojenčkih ter o prehranjevanju malčkov in otrok, ne moremo mimo izraza prehransko opismenjevanje. “Če boste otroke vključili v kuhanje ter še prej v zbiranje in nakupovanje živil, obstaja večja verjetnost, da jih bodo z veseljem pojedli,” pravi kuharica in svetovalka za prehrano otrok Emilija Pavlič. Otrok mora torej do hrane in kuhanja imeti spoštljiv in pozitiven odnos.