Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prehod iz dojenja ali stekleničke na prvo hranjenje je velik dogodek za vso družino, ne le za dojenčka. Veliko vprašanj si postavljajo starši, sploh tisti, ki to vlogo prvič opravljajo. O tem in o prehranskem opismenjevanju otrok govorimo v nedeljskem jutru na Prvem.
Prehransko opismenjevanje otrok se začne že zelo zgodaj
Obdobje uvajanja goste hrane je lahko za starše – predvsem mamice, ki so z dojenčkom največ časa – stresno. Znanke, prijateljice pravijo nekaj, mama in tašča spet nekaj drugega, potem so tu še pediater oziroma pediatrinja, patronažna sestra ter seveda vedno nove smernice. Pred nekaj leti se je na primer mednarodna smernica za uvajanje glutena obrnila na glavo. Študije so pokazale, da je bil nasvet, ki so ga starši prejemali celo desetletje, napačen in potencialno škodljiv. Uvajanje žitnih kašic z glutenom se tako zdaj že nekaj časa priporoča med 6. in 7. mesecem starosti in ne kasneje. Najnovejše smernice pa bodo v veljavo stopile z naslednjim letom. Staršem bodo zdaj vrata – kot je povedala Rebeka Mahorič, soavtorica knjige Dojenčki za mizo – še bolj odprta. Posebej kar zadeva alergene: mleko, sojo, jajca in ribe. Te bi lahko uvajali že zelo zgodaj.
“Patronažne sestre opravljajo izjemno težko nalogo, ko pridejo k družini, ki ima prvič otroka, in jim povedo ene smernice. Čez nekaj let, ko je drugi otrok, so že druge smernice. Ampak tako je. Znanost nam daje nova znanja, odkritja, ki jih tako implementiramo v prakso. Enostavno to se nadgrajuje.”
Če govorimo o uvajanju hrane pri dojenčkih ter o prehranjevanju malčkov in otrok, ne moremo mimo izraza prehransko opismenjevanje. “Če boste otroke vključili v kuhanje ter še prej v zbiranje in nakupovanje živil, obstaja večja verjetnost, da jih bodo z veseljem pojedli,” pravi kuharica in svetovalka za prehrano otrok Emilija Pavlič. Otrok mora torej do hrane in kuhanja imeti spoštljiv in pozitiven odnos.
Prehod iz dojenja ali stekleničke na prvo hranjenje je velik dogodek za vso družino, ne le za dojenčka. Veliko vprašanj si postavljajo starši, sploh tisti, ki to vlogo prvič opravljajo. O tem in o prehranskem opismenjevanju otrok govorimo v nedeljskem jutru na Prvem.
Prehransko opismenjevanje otrok se začne že zelo zgodaj
Obdobje uvajanja goste hrane je lahko za starše – predvsem mamice, ki so z dojenčkom največ časa – stresno. Znanke, prijateljice pravijo nekaj, mama in tašča spet nekaj drugega, potem so tu še pediater oziroma pediatrinja, patronažna sestra ter seveda vedno nove smernice. Pred nekaj leti se je na primer mednarodna smernica za uvajanje glutena obrnila na glavo. Študije so pokazale, da je bil nasvet, ki so ga starši prejemali celo desetletje, napačen in potencialno škodljiv. Uvajanje žitnih kašic z glutenom se tako zdaj že nekaj časa priporoča med 6. in 7. mesecem starosti in ne kasneje. Najnovejše smernice pa bodo v veljavo stopile z naslednjim letom. Staršem bodo zdaj vrata – kot je povedala Rebeka Mahorič, soavtorica knjige Dojenčki za mizo – še bolj odprta. Posebej kar zadeva alergene: mleko, sojo, jajca in ribe. Te bi lahko uvajali že zelo zgodaj.
“Patronažne sestre opravljajo izjemno težko nalogo, ko pridejo k družini, ki ima prvič otroka, in jim povedo ene smernice. Čez nekaj let, ko je drugi otrok, so že druge smernice. Ampak tako je. Znanost nam daje nova znanja, odkritja, ki jih tako implementiramo v prakso. Enostavno to se nadgrajuje.”
Če govorimo o uvajanju hrane pri dojenčkih ter o prehranjevanju malčkov in otrok, ne moremo mimo izraza prehransko opismenjevanje. “Če boste otroke vključili v kuhanje ter še prej v zbiranje in nakupovanje živil, obstaja večja verjetnost, da jih bodo z veseljem pojedli,” pravi kuharica in svetovalka za prehrano otrok Emilija Pavlič. Otrok mora torej do hrane in kuhanja imeti spoštljiv in pozitiven odnos.
Velikonočno praznovanje na Češkem, Poljskem in Filipinih z Ruby Pugelj, Karolino Pyzik in Vojto Hemalo.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Tomaž Domicelj je leta 2018 praznoval sedemdeset let in je imel več pomembnih koncertov. Že debelih petdeset let je stalnica na slovenskem popularno-glasbenem prizorišču. Njegova kariera obsega najrazličnejše glasbene zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi, preko klasičnih popevk, do rocka. Vedno znova pa se vrača k izhodišču, izhajajočim iz ameriškega bluesa. Tomaž že dolgo oživlja tudi stare svetovno znane (ponarodele) pesmi, kakršna je v slovenskem merilu tudi njegova »Na planini je živel«. V takšni luči zvenijo tudi “Danes bo srečen dan”, “Življenje je lepo”, “Špricer blues” in še marsikatera Tomaževa avtorska skladba. Z igranjem raznih akustičnih kitar (6-strun, 12-strun, bottleneck) in z orglicami, Domicelj dopolnjuje svoje petje in besedila, ki jih nemalokrat poleg čiste čustvenosti prevevata tudi satira ali celo črni humor. Takšne so po navadi tudi Tomaževe koncertne napovedi in odpovedi pesmi. Koncert v klubu Blunout v Domžalah oktobra 2018 je bil v marsičem nadaljevanje koncertov, imenovanih ČISTA AKUSTIKA, ki jih je Domicelj v minulih letih nanizal v ljubljanskih Križankah. Tudi tokrat je bila navzoča ekipa Prvega programa radia Slovenija, ki je zabeležila široki spekter Domiceljevega muziciranja. Od najnovejših kompozicij do na novo aranžiranih starih uspešnic ter seveda nekaj presenečenj iz velikanske in zabavne Tomaževe bisage. Koncert v Domžalskem klubu Blue Note je konec oktobra posnel Grega Samar, producent je bil Grega Forjanič, od tehnični podpori Francija Modra pa je oddajo uredil Jane Weber. Za sladokusce in ljubitelje slovenske popularne glasbe!
O doseganju sreče in najpogostejših zmotah, povezanih z njo, s psihologom Markom Vrtovcem.
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
V soboto, 10. novembra 2018, bo v dvorani svetega Frančiška Asiškega v Kopru potekala prireditev Pesem na ustih, viža v prstih. To je državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki se odvije vsako leto v pozni jeseni. Prireditev prenaša tudi 1. program Radia Slovenija, v okviru oddaje Sobotni glasbeni večer. Urednik oddaje Jane Weber je v studiu Prvega gostil urednico za ljudsko glasbo Simono Moličnik.
Kateri psi so najbolj primerni za pse vodnike in pomočnike? Kako lastnikom pomagajo psi, ki zaznavajo padec ali porast glukoze v krvi? Kakšno je izobraževanje policijskih psov? Kateri psi so lahko igralci? Odgovarjamo v nedeljskem jutru na Prvem.
Pred koncertom dua Silence v Kulturnem Centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je glasbeni urednik Jane Weber, v rubriki Dobra glasba, dober dan pogovarjal s Primožem Hladnikom.
Šole, kot smo jo poznali nekoč, smo se spomnili s kustosi Slovenskega šolskega muzeja in prek spominov naših poslušalcev, ki so kdaj kakšno tudi ušpičili ali se zagledali v katerega od učiteljev.
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
V nedeljo, 1.7.2018, je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala slavnostna prireditev ob 70-letnici Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostni govorec je bil predsednik ZZB Tit Turnšek, slovesnost so pripravili: ZZB za vrednote NOB Slovenije, Mestna organizacija ZB Ljubljana, MO Ljubljana, Praporščaki ZZB in veteranskih organizacij -poveljeval je Dominik Grmek, glavni praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nastopili pa so Orkester Slovenske vojske z dirigentko Andrejo Šolar, Partizanski pevski zbor, ki ga je vodil zborovodja Iztok Kocen, Moški zbor KUD Rogoznica z zborovodjo Gregorjem Lačnom, dramska igralka Zvezdana Mlakar, pevka Katja Konvalinka, Pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Zinke Bregar, študentka s Koroške v Avstriji Helena Gregorn, Teater III – DPD Svoboda Ptuj pod mentorstvom Branke Bezeljak in asistentke Mojce Prigl, Primož P. Ram Siter ter Zoran Predin in Lačni Franz.
Neveljaven email naslov