Ivana se skrivoma predaja potovanju po naši preteklosti. V svoji fantaziji jo obnavlja skupaj s svojo sestro, ki si jo prikliče v misli kot duhovno dvojčico. V igro je Zeijeva vključila različne jezikovne diskurze: iz slovenske mitologije, zgodovine, politike in iz Cankarjevih besedil. Različne prvine besedila učinkujejo kot elementi igre, travestije in nove interpretativne kombinacije. S tem avtorica poudarja dvojnost, izmuzljivost in paradoksalnost človekove eksistence in sveta. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Ivana - Jožica Avbelj Iva – Marijana Brecelj Ivica - Ana Duša Anica - Tina Smrekar Mož in Moški glas - Srečo Špik Sin - Mica Kolšek Mama in Mati - Iva Zupančič Barica in Druga ženska - Lenča Ferenčak Učiteljica - Nika Juvan Kalan Moški - Evgen Car Otroški glasovi - Neža Dovžan, Peter Pavšič, Tina Bertoncelj, Aleš Lahrnar, Mica Kolšek, Ana Duša, Tina Smrekar Ženski glasovi - Judita Hahn Kreft, Mara Černe, Mina Jeraj in Nada Bavdaž. Glasbeni izvajalec - Miroslav Hočevar Uredništvo igranega programa, posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1989. .