Svet avtorjevega besedila je polariziran: prvi pol je zunaj, v realnem in kodiranem svetu, drugi pa ostaja v velikih sanjah, v katere zmore človek, ko odvrže vse staro, privajeno, in postane svoboden. Realnost je torej podobna velikim sanjam, je njihova matrica, saj bi brez njih zmeraj ostali zunaj, neizpolnjeni. Zato avtor pravi: "Sanj nikakor ne smemo ukiniti. Toda Zupančičeva čakalca v nasprotju z Beckettovima v igri Čakajoč Godota natanko vesta, kaj ju čaka: enkrat se bo zgodilo, enkrat bo vse Eno.” Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Pripovedovalec - Tone Gogala Melon - Aleš Valič Belon - Ivo Ban Dekle - Nataša Ralijan Moški - Saša Miklavc Lovec - Franc Markovčič Ženska - Marijana Brecelj Uradnika - Zoran More, Grega Čušin Šofer - Borut Veselko Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1994.