Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva." Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in prepletu s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost – v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju, zakaj užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Dokumentarna radijska igra, nastala v soavtorstvu Mojce Delač, Luke Hvalca in Saške Rakef, ki podpisuje tudi njeno režijo, je bila posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Nastala je leta 2023 v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Ta neobičajna dokumentarna zgodba, ki je združila moči ustvarjalcev z vseh treh nacionalnih radijskih programov Radia Slovenija, pa je umeščena tudi med finaliste 29. edicije Festivala Phonurgia Nova. Festival, ustanovljen leta 1986, je sicer najstarejši in najprestižnejši dogodek na področju ustvarjalnega radia, zvočne umetnosti in podkastov v Franciji. Strokovna žirija je tokrat izbirala med 336 prijavljenimi deli iz 27 držav, v petih tekmovalnih kategorijah.
Režija: Saška Rakef
Tonski mojster: Urban Gruden
Pripovedovalec – dr. Evgen Bavčar
Sodelujoči – Mojca Delač, Luka Hvalc, Francesco Gargiulo, Saška Rakef, Urban Gruden, Kristina Kappelin
Produkcija Radia Slovenija.
Posneto v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri, v Neaplju in studiih Radia Slovenija maja 2023.
25 epizod
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
"Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva." Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in prepletu s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost – v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju, zakaj užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Dokumentarna radijska igra, nastala v soavtorstvu Mojce Delač, Luke Hvalca in Saške Rakef, ki podpisuje tudi njeno režijo, je bila posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Nastala je leta 2023 v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Ta neobičajna dokumentarna zgodba, ki je združila moči ustvarjalcev z vseh treh nacionalnih radijskih programov Radia Slovenija, pa je umeščena tudi med finaliste 29. edicije Festivala Phonurgia Nova. Festival, ustanovljen leta 1986, je sicer najstarejši in najprestižnejši dogodek na področju ustvarjalnega radia, zvočne umetnosti in podkastov v Franciji. Strokovna žirija je tokrat izbirala med 336 prijavljenimi deli iz 27 držav, v petih tekmovalnih kategorijah.
Režija: Saška Rakef
Tonski mojster: Urban Gruden
Pripovedovalec – dr. Evgen Bavčar
Sodelujoči – Mojca Delač, Luka Hvalc, Francesco Gargiulo, Saška Rakef, Urban Gruden, Kristina Kappelin
Produkcija Radia Slovenija.
Posneto v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri, v Neaplju in studiih Radia Slovenija maja 2023.
Monodramo je dramska igralka Polona Vetrih večkrat odigrala na slovenskih odrih, tokrat pa tudi v zvočni različici. Kot užaloščena vdova se spominja svojih umrlih soprogov in na humoren način prikazuje različne like ovdovelih soprog. Igra je v spomin skladatelju Alešu Kersniku, ki se je od tega sveta poslovil septembra letos. Kersnik, rojen leta 1943, se je po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani nekaj časa izpopolnjeval na Inštitutu za jazz v Gradcu. Obenem je bil redno zaposlen v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana. Sodeloval je v različnih jazzovskih ansamblih in z njimi nastopal na jazzovskih festivalih po Evropi. Nastopal je tudi s pop ansamblom Delial, ki je na začetku 70. let preteklega stoletja veljal za eno najboljših slovenskih in jugoslovanskih pop skupin. Zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih je s svojo glasbo za različne popevke in izvajalce obogatil jugoslovanski festival zabavne glasbe v Opatiji in Slovensko popevko. V začetku osemdesetih pa se je posvetil predvsem pisanju skladb za radijske igre za otroke in scenski glasbi za radio, televizijo in gledališče, pa tudi šansonom. Arhiv Radia Slovenija hrani več kot 60 radijskih iger, za katere je zasnoval avtorsko glasbo. Žal se z vsakim takšnim odhodom plast za plastjo nepreklicno poslavlja tudi obdobje, ki so ga ljudje, ki odhajajo, zaznamovali s svojo prisotnostjo in ustvarjalnostjo. Prevajalec: Sergej Verč Avtor besedil za songe: Milan Dekleva Realizacija: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Pianistka: Alenka Čontala Naber Užaloščene soproge – Polona Vetrih Produkcija Igranega programa Radia Slovenija. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1996.
Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob 100. obletnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in v režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Rodovom je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Součkom kot Georgeem v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf? iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi izpostavimo vsaj zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto dni pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot 100 vlog, na radiu pa več kot 200, od tega večinoma nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa zajemajo radijske igre za otroke, to kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, je morda treba spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklice Delfine in lisice Zvitorepke po zgodbi Kristine Brenkove in v režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam le prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočni pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, tako pa tudi njen nezanemarljivi šansonjerski opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznolike igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. Osrednja osebnost komedije Madame Sans Gene po predlogi francoskega dramatika Victoriena Sardouja, znanega predvsem kot obrtno spretnega pisca z nemalo duhovitimi domislicami, je perica Catherine Hübscher iz 18. stoletja, v upodobitvi Duše Počkaj, ki po revoluciji postane vojvodinja Danziška. Sicer pa revolucionarji po uspeli francoski revoluciji pozabijo na svoje korenine in se začnejo vesti kot prejšnji tirani, le Madame Sans Gene ne. Prevajalec: Miran Jarc Avtor radijske priredbe: Peter Zobec Režiserka: Rosanda Sajko Tonski mojster: Mladen Fortič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Katarina – Duša Počkaj Napoleon – Stane Sever Lefebvre – Polde Bibič Fouché – Jurij Souček Grof Neipperg – Janez Albreht Kraljica Karolina – Slavka Glavina Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1963
Zgodba o na smrt bolnem mladem Davidu, katerega zadnja želja je, da bi izgubil nedolžnost in spal z žensko, preden se poslovi od tega sveta. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Svetovalka za govor: Suzana Köstner David – Jernej Gašperin Duhovnik – Borut Veselko Munaza – Sabina Kogovšek Maggie – Nina Valič Mož želja – Saša Tabaković Cheryl Morris – Saša Pavček Voznik – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2013
Dan reformacije bomo počastili tudi z radijsko igro po znamenitem delu evropskega humanizma enega najpomembnejših mislecev tistega časa. Besedilo pa presega samo kritiko, saj si privošči občečloveške lastnosti in način življenja posameznih družbenih slojev. S svojo kritiko je hotel spodbuditi cerkvene in posvetne voditelje, da bi skupaj prenovili Katoliško cerkev. Zavzemal se je za dostopnost Svetega pisma vsakomur v njegovem jeziku, kar je bila ena glavnih zahtev reformacije, poleg kritike nezdravih cerkvenih razmer in zagovora razmer znotraj Cerkve, kar je javno podpiral. Režiser in prirejevalec: Zvone Šedlbauer Prevajalec: Anton Sovre Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Norost – Nataša Barbara Gračner Erazem: Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2014.
Besedni spopad dveh parov staršev zaradi pretepa njunih enajstletnikov razgrne tančico vljudnosti in besedičenja, s tem pa pokaže na prikrito agresijo, nestrpnost. Sprva vljudnostni pogovor se sprevrže v pravo katastrofo, ki nima nobene zveze z začetnim sporom otrok, veliko več pa pove o skrhanih odnosih in postopnem razpadanju parcialnih zavezništev med nezadovoljnimi zakonci. Režiserka: Špela Kravogel Prevajalec: Aleš Berger Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Urban Gruden in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Véronique Houillé – Jana Zupančič Michel Houillé – Uroš Smolej Annette Reille – Iva Krajnc Bagola Alain Reille – Sebastian Cavazza Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2024.
Svet avtorjevega besedila je polariziran: prvi pol je zunaj, v realnem in kodiranem svetu, drugi pa ostaja v velikih sanjah, v katere zmore človek, ko odvrže vse staro, privajeno, in postane svoboden. Realnost je torej podobna velikim sanjam, je njihova matrica, saj bi brez njih zmeraj ostali zunaj, neizpolnjeni. Zato avtor pravi: "Sanj nikakor ne smemo ukiniti. Toda Zupančičeva čakalca v nasprotju z Beckettovima v igri Čakajoč Godota natanko vesta, kaj ju čaka: enkrat se bo zgodilo, enkrat bo vse Eno.” Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Pripovedovalec - Tone Gogala Melon - Aleš Valič Belon - Ivo Ban Dekle - Nataša Ralijan Moški - Saša Miklavc Lovec - Franc Markovčič Ženska - Marijana Brecelj Uradnika - Zoran More, Grega Čušin Šofer - Borut Veselko Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1994.
V igri avtor obravnava prikrojevanje zgodovine in ga ilustrira s primerom iz grške zgodovine, z znamenito bitko med Špartanci in Perzijci v termopilski soteski. Dogajanje prikazuje turistični ogled Termopil, ki postane zelo nenavaden: medtem ko vodnik razlaga turistom potek bitke po Herodotovih pričevanjih, se pred njimi pojavijo zgodovinske osebe, ki v imenu resnice protestirajo proti Herodotovi zgodovinski laži in razkrijejo izid termopilske bitke kot umazano politično spletko iz tekmovanja med Šparto in Atenami za prestiž v Grčiji. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Vodnik - Ivo Ban Prvi turist - Brane Završan Drugi turist - Marko Okorn Vojskovodja Leonidas - Jurij Souček Tretji turist - Aleš Valič Četrti turist - Aleksander Valič, Herodot - Boris Kralj Hidarnes - Miha Baloh Efialt - Boris Juh Atenades - Kristijan Muck Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1984.
Satirična komedija se dogaja v manjši slovenski vasi, nekakšnih sodobnih Butalah, liki so popularni Vandotovi junaki iz slavnega Kekca, postarani za štiri desetletja: Kekec je štiridesetletni župan, ki se pripravlja na poroko, Rožle je vaški župnik, Bedanc podjetnik, Kosobrin zeliščar in bioenergetik, Pehta je jasnovidka in šlogarica. Vsi zapleti in ljubezenske težave pa se iztečejo v srečen konec. Režiser: Aleš Jan, dramaturg: Pavel Lužan, tonski mojster: Matjaž Miklič. Kekec – Janez Škof Rožle – Zvone Hribar Bedanc – Franc Markovčič, Mojca – Maja Martina Merljak Anja – Sabina Kogovšek Kosobrin – Niko Goršič Pehta – Marijana Brecelj Feri – Rok Matek Kekčevo pesem je na harmoniko igral Marko Krebs. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2007.
V besedilu igre, ki mu je Irena Glonar dodala še dokumentarne posnetke, avtor obravnava iskanje intimne in globinske podobe predvojnega in povojnega raznarodovanja Slovencev v Avstriji s posebno senzibilnostjo, in spregovori o večnemu nemiru in tesnobi nekoga, ki ga je zaznamovala tovrstna travma. V evropski literaturi pa je njegov motiv najbrž edinstven: nerojena otroka se v varnem zavetju materinega telesa pogovarjata o svetu in o življenju, kakršno ju čaka kot potomca slovenske matere na Koroškem. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalki: Jasna Vidakovič, Irena Glonar Mojca - Jožica Avbelj Anzej - Gojmir Lešnjak Drugi glasovi - Kristijan Muck, Demeter Bitenc, Aleš Valič, Stannia Boninsegna, Marko Okorn, Pavle Ravnohrib, Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1989
Igra prikazuje svet z univerzalno vrhovno oblastjo, ki ščiti obstoječi red. Uporni intelektualec, profesor, se proti temu bori. Njegov upor pa je nenavaden tudi zaradi tega, ker ponovno odkriva in javno propagira spoznanja tistih znanstvenikov, ki so bili v evropski zgodovini preganjani in obsojeni ter ubiti kot heretiki. Posredno Lainšček odpira vprašanje, kje je ločnica med upornikom in njegovo žrtvijo oziroma med konformizmom in norostjo. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Doktor - Slavko Cerjak Profesor - Radko Polič Sestra - Jerca Mrzel Policist - Marjan Hlastec Glas iz slušalke - Franček Drofenik Ženski - Mara Černe in Judita Hahn-Kreft Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1988.
Ivana se skrivoma predaja potovanju po naši preteklosti. V svoji fantaziji jo obnavlja skupaj s svojo sestro, ki si jo prikliče v misli kot duhovno dvojčico. V igro je Zeijeva vključila različne jezikovne diskurze: iz slovenske mitologije, zgodovine, politike in iz Cankarjevih besedil. Različne prvine besedila učinkujejo kot elementi igre, travestije in nove interpretativne kombinacije. S tem avtorica poudarja dvojnost, izmuzljivost in paradoksalnost človekove eksistence in sveta. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Ivana - Jožica Avbelj Iva – Marijana Brecelj Ivica - Ana Duša Anica - Tina Smrekar Mož in Moški glas - Srečo Špik Sin - Mica Kolšek Mama in Mati - Iva Zupančič Barica in Druga ženska - Lenča Ferenčak Učiteljica - Nika Juvan Kalan Moški - Evgen Car Otroški glasovi - Neža Dovžan, Peter Pavšič, Tina Bertoncelj, Aleš Lahrnar, Mica Kolšek, Ana Duša, Tina Smrekar Ženski glasovi - Judita Hahn Kreft, Mara Černe, Mina Jeraj in Nada Bavdaž. Glasbeni izvajalec - Miroslav Hočevar Uredništvo igranega programa, posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1989. .
Za izhodišče si Petan jemlje hvaležen domislek; bratoma dvojčkoma nameni dve tipični usodi. Prvi brat pobegne na tuje, drugi ostane doma, iz njunih stikov pa se razkrije pisana panorama navidezno drobnih, a vendar globoko usodnih dogodkov, ki so učinkovita podoba konflikta med človekovo notranjo svobodo in politično represijo. Obe sta temeljni temi Petanove igre. Avtor se z besedilom vnovič potrjuje kot domiseln ustvarjalec s posluhom za radiofonijo. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jaz – Slavko Cerjak Moj brat – Ivo Ban Poštar – Božo Vovk Profesor – Janez Albreht Anneliese – Maja Boh Komandant – Vojko Zidar Predsednik – Roman Končar Benk – Marko Simčič Janja – Damjana Černe Tone – Brane Šturbej Redar – Srečko Špik Drugi glasovi – Ivo Godnič, Uroš Maček, Zdravko Erjavec, Vili Natlačen, Stane Košmrlj, Nataša Lombar, Damir Hribar, Filipina Jerman Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1984.
Dokumentarna igra je nastala na podlagi prevodov izjav sarajevskih pričevalcev. Predor rešitve pa niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poustvarjalci v slovenskem jeziku: Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa. Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in gledališčem ŠKUC Ljubljana. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Oddih, mir in tišina, pa tudi žaganje, jokanje in žvižganje; elegantna smreka in bukva gostega šumečega listja, hude zime in jelen na luni. Kot nekoč tako tudi danes, v nasprotujočem si spoju varnosti in nevarnosti obstaja način življenja, ki zahteva globoko spoštovanje in popolno prisotnost. Prisluhnite, kako čarobno življenje z gozdom in v gozdu doživljajo prebivalci Loške doline! Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Radijski ustvarjalci na terenu – Ana Čorić, Urban Gruden, Katarina Juvančić, Ana Obreza in Saška Rakef. Uredništvo igranega programa Posneto na terenu septembra 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Participatorno dokumentarno-igrano radijsko delo za otroke in odrasle je nastalo v sodelovanju otrok, starostnikov in radijskih ustvarjalcev, ki so zarisali zvočni zemljevid iz pripovedi o nekdaj in zdaj v Loški dolini. Bogato dokumentarno gradivo se prepleta z zgodbo o dečku, ki ga orel ponese v nebo in z njim poleti od Starega trga do Cerkniškega polja, od Snežnika do Križne jame – in od nekoč v danes. Režiserka in avtorica koncepta: Saška Rakef Avtorica scenarija: Ana Obreza Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalci glasbe: pevke pri Društvu upokojencev Loška dolina ter ljudska pevca Vida Truden in France Anzeljc, Strokovnjakinja za pedagoško delo: Ana Čorić Etnologinja in antropologinja: Katarina Juvančič Mentorica za montažo v pedagoških procesih: Marta Medvešek Pripovedovalec – Blaž Šef Sodelujoči – Milena Kraševec, Sonja Lipovac, Anton Mestnik, Milena Ožbolt, Andreja Ravšelj, Miha Razdrih, Jožefa Strle, Alojz Troha, Boža Troha, Peter Troha, Fani Truden, Vida Truden, Ida Turk, Tone Udovič, Janja Urbiha, Leonida Zalar, Gašper Modic, Aljaž Dujo, Lea Lenarčič, Urh Anton Mlakar, Tadej Mihelčič, Patrik Ožbolt, Urška Ožbolt, Živa Palčič, Vili Strle, Marina Trivunčević, Martina Trivunčević Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Participatorna dokumentarno-igrana radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023 Radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Neveljaven email naslov