Danes slavimo slovenski kulturni praznik v spomin na pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849. Naša radijska postaja je vsako leto obširno obeležila praznik in Prešernove nagrajence. Prvi je Prešernovo nagrado leta 1939 prejel pesnik Alojz Gradnik za zbirko Večni studenci. Josip Vidmar je leta 1964 v pogovoru z Bogdanom Tometom tako utemeljil odločitev za slovenski kulturni praznik: Po dobrega pol leta je prva svetovna vojna že sprožala pomanjkanje v oskrbi prebivalstva. O tem je pisala tudi tržaška Edinost iz Berolina, kakor so tedaj imenovali glavno mesto Nemčije: "Državna razdeljevalnica je sklenila, da ima vsaka komunalna zveza skrbeti za to, da ne bo prebivalstvo porabljalo več moke, nego odgovarja povprečni dnevni porabi 225 gramov na osebo prebivalstva. K temu se pripominja, da 225 gramov moke, vštevši pridevek krompirja, odgovarja množini kruha, okroglo 2 kilograma kruha na teden." Na Mostu na Soči se je na današnji dan leta 1930 rodil pisatelj in akademik Saša Vuga. Po maturi v Šempetru je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost in se zaposlil kot radijski napovedovalec ter nekaj časa delal tudi na naši radijski postaji. Kasneje je bil dramaturg in urednik na televiziji. Prve novele je objavil v Soškem tedniku in v Mladinski reviji. Sledili so številni romani. O delu, ki mu je prineslo Prešernovo nagrado, je povedal: Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 izšel z uvodnikom z naslovom Prešeren - predstavnik naše kulture: »S tem, da je Predsedstvo SNOSA proglasilo 8. februar za praznik slovenske kulture, je manifestiralo, da se je slovenska politika vključila v celotno slovensko kulturo in da slovenska politika ne bo zapustila več poti, ki jih je nakazal Prešeren.« Sicer pa je Partizanski dnevnik tega dne poročal tudi o orjaških letalskih napadih na Nemčijo. Bŕdo je manjše obcestno naselje v Spodnji Vipavski dolini. Leži na flišnem griču tik nad levim bregom reke Vipave, jugozahodno od Dornberka. Vas obkrožajo vinogradi. Že lega kaže na izvor imena 'podolgovata in ne zelo visoka vzpetinica' in izhaja iz samostalnika bŕdo. Spominjamo se tudi na današnji dan leta 1970 umrlega beneškega ljudskega godca Aljzija Karliča Vigona. V Čedadu se je glasbeno izobrazil, sam je izdeloval in popravljal harmonike. V arhivu hranimo Vigonov Valček.