Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes slavimo slovenski kulturni praznik v spomin na pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849. Naša radijska postaja je vsako leto obširno obeležila praznik in Prešernove nagrajence. Prvi je Prešernovo nagrado leta 1939 prejel pesnik Alojz Gradnik za zbirko Večni studenci. Josip Vidmar je leta 1964 v pogovoru z Bogdanom Tometom tako utemeljil odločitev za slovenski kulturni praznik:
Po dobrega pol leta je prva svetovna vojna že sprožala pomanjkanje v oskrbi prebivalstva. O tem je pisala tudi tržaška Edinost iz Berolina, kakor so tedaj imenovali glavno mesto Nemčije: "Državna razdeljevalnica je sklenila, da ima vsaka komunalna zveza skrbeti za to, da ne bo prebivalstvo porabljalo več moke, nego odgovarja povprečni dnevni porabi 225 gramov na osebo prebivalstva. K temu se pripominja, da 225 gramov moke, vštevši pridevek krompirja, odgovarja množini kruha, okroglo 2 kilograma kruha na teden."
Na Mostu na Soči se je na današnji dan leta 1930 rodil pisatelj in akademik Saša Vuga. Po maturi v Šempetru je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost in se zaposlil kot radijski napovedovalec ter nekaj časa delal tudi na naši radijski postaji. Kasneje je bil dramaturg in urednik na televiziji. Prve novele je objavil v Soškem tedniku in v Mladinski reviji. Sledili so številni romani. O delu, ki mu je prineslo Prešernovo nagrado, je povedal:
Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 izšel z uvodnikom z naslovom Prešeren - predstavnik naše kulture: »S tem, da je Predsedstvo SNOSA proglasilo 8. februar za praznik slovenske kulture, je manifestiralo, da se je slovenska politika vključila v celotno slovensko kulturo in da slovenska politika ne bo zapustila več poti, ki jih je nakazal Prešeren.« Sicer pa je Partizanski dnevnik tega dne poročal tudi o orjaških letalskih napadih na Nemčijo.
Bŕdo je manjše obcestno naselje v Spodnji Vipavski dolini. Leži na flišnem griču tik nad levim bregom reke Vipave, jugozahodno od Dornberka. Vas obkrožajo vinogradi. Že lega kaže na izvor imena 'podolgovata in ne zelo visoka vzpetinica' in izhaja iz samostalnika bŕdo.
Spominjamo se tudi na današnji dan leta 1970 umrlega beneškega ljudskega godca Aljzija Karliča Vigona. V Čedadu se je glasbeno izobrazil, sam je izdeloval in popravljal harmonike. V arhivu hranimo Vigonov Valček.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Danes slavimo slovenski kulturni praznik v spomin na pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849. Naša radijska postaja je vsako leto obširno obeležila praznik in Prešernove nagrajence. Prvi je Prešernovo nagrado leta 1939 prejel pesnik Alojz Gradnik za zbirko Večni studenci. Josip Vidmar je leta 1964 v pogovoru z Bogdanom Tometom tako utemeljil odločitev za slovenski kulturni praznik:
Po dobrega pol leta je prva svetovna vojna že sprožala pomanjkanje v oskrbi prebivalstva. O tem je pisala tudi tržaška Edinost iz Berolina, kakor so tedaj imenovali glavno mesto Nemčije: "Državna razdeljevalnica je sklenila, da ima vsaka komunalna zveza skrbeti za to, da ne bo prebivalstvo porabljalo več moke, nego odgovarja povprečni dnevni porabi 225 gramov na osebo prebivalstva. K temu se pripominja, da 225 gramov moke, vštevši pridevek krompirja, odgovarja množini kruha, okroglo 2 kilograma kruha na teden."
Na Mostu na Soči se je na današnji dan leta 1930 rodil pisatelj in akademik Saša Vuga. Po maturi v Šempetru je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost in se zaposlil kot radijski napovedovalec ter nekaj časa delal tudi na naši radijski postaji. Kasneje je bil dramaturg in urednik na televiziji. Prve novele je objavil v Soškem tedniku in v Mladinski reviji. Sledili so številni romani. O delu, ki mu je prineslo Prešernovo nagrado, je povedal:
Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 izšel z uvodnikom z naslovom Prešeren - predstavnik naše kulture: »S tem, da je Predsedstvo SNOSA proglasilo 8. februar za praznik slovenske kulture, je manifestiralo, da se je slovenska politika vključila v celotno slovensko kulturo in da slovenska politika ne bo zapustila več poti, ki jih je nakazal Prešeren.« Sicer pa je Partizanski dnevnik tega dne poročal tudi o orjaških letalskih napadih na Nemčijo.
Bŕdo je manjše obcestno naselje v Spodnji Vipavski dolini. Leži na flišnem griču tik nad levim bregom reke Vipave, jugozahodno od Dornberka. Vas obkrožajo vinogradi. Že lega kaže na izvor imena 'podolgovata in ne zelo visoka vzpetinica' in izhaja iz samostalnika bŕdo.
Spominjamo se tudi na današnji dan leta 1970 umrlega beneškega ljudskega godca Aljzija Karliča Vigona. V Čedadu se je glasbeno izobrazil, sam je izdeloval in popravljal harmonike. V arhivu hranimo Vigonov Valček.
Na dan marčevskih id se spominjamo znamenitega umora rimskega imperatorja Gaja Julija Cezarja. To se je zgodilo na današnji dan leta 44. Cezar je bil izreden strateg, sposoben državnik in tudi pomemben pisec. Z vojaško silo je zrušil republiko in postal dosmrtni diktator. Opisal je Galsko in Državljansko vojno. Iz njegovega imena se je razvil vladarski naslov "cesar". V Messini se je na današnji dan leta 1934 rodila učiteljica, publicistka in prevajalka Mara Kalan Raffone. Po nižji gimnaziji v Trstu je v Pororožu leta 19521 maturirala na učiteljišču in v Ljubljani končala višjo pedagoško šolo ter poučevala v Istri in v Trstu, kjer je za Radio Trst A pripravila več oddaj. Prisluhnimo odlomku radijske igre Moje življenje, priredbo romana ''Vita'' Benvenuta Cellinija, ki ga je prevedla in priredila leta 1969 dalet V Ljubljani je na današnji dan leta 1959 umrl fizik in izumitelj Julij Nardin. Po maturi v rodni Gorici je študiral fiziko v Gradcu in na Dunaju. Študiral je tudi razvoj relejev in dobil tri avstrijske patente. Z enim je svoji zamisli za popolnoma samokrmiljeni avtomat dodal še temelj, ki je omogočil razmah kibernetike. O tem podrobneje doktor Marko Mikuž dalet V Kopru je na današnji dan leta 2004 umrl politik in bančnik Miran Bertok. Zaradi fašističnega nasilja je družina emigrirala v Slavonski brod. V Ljubljani je leta 1938 odprl trgovino in se vključil v delavsko gibanje. Po vojni je delal v ministrstvu za trgovino v Beogradu, v Ljubljani pri Upravi javne varnosti. Od leta 1957 je delal v Kopru, kjer je bil od leta 1962 do upokojitve ravnatelj tedanje Kreditne banke Koper. Leta 2002 je tako komentiral njeno lastnjinjenje dalet "Med Slovenci ne srečamo nikogar, ki bi nosil priimek po kakem slovenskem mestu: na to je vplivalo gotovo tudi dejstvo, da je naša meščanska kultura zelo mlada. Če berete kdaj v Trstu priimek Lubi`ana bodite gotovi, da ne ponavlja imena slovenskega glavnega mesta, temveč ime hrvaške vasice Lubi`ana v dolini Mirne," je zapisal Merku. Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije je bilo ob zadnjem popisu le 5 takih priimkov, vse so zabeležili v istrsko-kraški statistični regiji. Danes se spominjamo tudi italijanskega skladatelja Luigia Cherubinia, ki je umrl na današnji dan leta 1842. Prisluhnimo odlomku Cherubinijeve opere Medea. Orkestru in zboru Akademije Sante Cecilije iz Rima dirigira Lamberto Gardelli. Pojejo Gwyent Jones, Florenza Cascoto in Bruno Previdi +
Danes se spominjamo očeta relativnostne teorije in utemeljitelja sodobne fizike. V Ulmu se je na današnji dan leta 1879 rodil Albert Einstein. Na politehniki v Zurichu je študiral matematiko in fiziko. Kmalu po poroki z matematičarko Milevo Marič iz Novega Sada je v Zurichu postal izredni profesor, leta 1914 pa direktor Kaiser Wilhelmovega inštituta v Berlinu. Leta 1905 je objavil specialno, čez devet let pa še splošno teorijo relativnosti. Pojasnil je zakon fotoelektričnega učinka s pomočjo kvantne teorije in zanj leta 1921 prejel Nobelovo nagrado. V arhivu hranimo izjavo Alberta Einsteina, ki je leta 1930 tako razmišljal o možnostih tedaj novega množičnega občila - radia: dalet V Gorici se je na današnji dan leta 1894 rodil politik Engelbert Besednjak. Pravo je študiral na Dunaju. Leta 1920 je doktoriral in postal tudi glavni urednik tržaškega dnevnika Edinost. Z Vilfanom in Srebrničem je bil leta 1924 izvoljen za poslanca rimskega parlamenta. Ko je fašizem prepovedal vse slovenske tiskane izdaje, se je na Dunaju udeležil Kongresa evropskih narodnih manjšin in sestavil obširno Spomenico o položaju slovenske manjšine v Italiji. Leta 1950 se je vrnil v Trst in prevzel vodstvo Slovenske krščanske socialne zveze in ustanovil Novi list, o čemer je zgodovinar Egon Pelikan povedal dalet V Ljubljani se je na današnji dan leta 1949 rodil igralec Ivo Barišič. Že kot dijak je nastopal in se leta 1969 pridružil poklicnemu gledališču, ki ga je v Novi Gorici postavljal Jože Babič. Debitiral je v vlogi princa Dobromila v solkanski dvorani in v 40 letni bogati karireiri odigral nad 150 vlog. Igral je v filmih Heretik, Patriot, Bele trave in To so gadi. Ko je leta 2013 prejel odličje Marija Vera za življensko delo, je povedal dalet Priimka Mátič in Mátičič sta patronimika imena apostola Matije. Dodamo lahko še priimek Matičevič, ki je pogost v osrednji slovenski statistični regiji. Mátičičev je največ v istrsko-kraški regiji. Fašisti so ta priimek preimenovali v Mattei. Na Dunaju se je na današnji dan leta 1804 rodil oče valčka Johan Strauss. Leta 1825 se je začela bleščeča kariera z lastnim orkestrom, s katerim je prikrižaril Evropo. Preproste melodije je naslonil na dunajsko ljudsko glasbo. Napisal je kar 159 valčkov, 32 četvork in 18 koračnic in 13 polk. Prisluhnimo znameniti Radetzkyjevi koračnici. Zanimivo, da je oče s to koračnico izkazal zvestobo cesarju, medtem ko je sin napisal koračnico za uporne meščane revolucionarnega leta 1848. Igrajo Dunajski filharmoniki pod taktirko Carlosa Kleiberja 43.001 b/4+
V Bormiu se je na današnji dan leta 1734 rodil nabožni pisatelj Jožef Gasparis. Jezuit je postal leta 1753. Poučeval je gramatiko, poezijo in retoriko na Reki in v Gorici. Na današnji dan leta 1874 se je v Ilirski Bistrici pri Košomatovih rodil znani čebelar Anton Žnideršič. Doktor Vasilij Melik je o njem zapisal, da je podjeten in nadarjeni Anton znal izkoristiti možnosti Ilirske Bistrice. Ustanovil je prvo kranjsko tovarno testenin, prenovil čebelarstvo, uveljavil nov, po njem imenovan izboljšan Albertijev panj. Anton Žnideršič je bil čebelarski prevoznik, izvoznik in trgovec, lastnik žage in opekarne. Večkrat je bil izvoljen za bistriškega župana. V knjigi Kranjska čebela kot najboljša medarica je pojasnil lastnosti svojega panja, za katerega je prejel več odlikovanj po vsej Evropi. Ob stoti obletnici rojstva so uredili muzej, o tem je poročala Dragica Prosen dalet Da bi stabilizirale menjalne tečaje svojih valut, so države članice Evropske skupnosti na današnji dan leta 1979 uvedle skupno obračunsko enoto European Currency Unit, ki je kmalu postala današnji evro. Priimek Kríščak, ki ga v Telefonskem imeniku Slovenije nismo zasledili, je Merku uvrstil med priimke, nastale iz ledinskih imen. Priimek Kríščak se ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša kot pet, piše na spletni strani Statističnega urada republike Slovenije. Merku sodi, da je priimek nastal iz ledinskega imena kraja ob prisotnosti kakega križa ali kakega križišča. V Nea Orleansu je na današnji dan let 1994 v 85 letu starosti umrl skladatej, pevec, tekstopisev, virtuoz na banju in kitarist Daniel Moses Barkerm bolj znan Danny Baker. Že leta 1930 je zaslovel z Fairview Baptist Church Marching Band, ki se je kasneje prelevil v jazz. Po preselitvi v New York se je posvetil kitari in nastopal z velikani tamkajšnje jazz scene v različnih ansamblih. Prisluhnimu redkemu posnetku skladbe Saint James Infirmary Blues dalet
Eden najmočnejših papežev v prvem tisočletju krščanstva je bil Gregor I. Veliki. Papež Pelagij II. ga je zaposlil kot osebnega svetovalca, po njegovi smrti pa je bil z veliko večino izvoljen za papeža. Bil je zelo odločen, z njim se končuje obdobje cerkvene zgodovine, ko se je krščanstvo širilo na območje antičnega sveta. Umrl je v Rimu na današnji dan leta 604. V Budanjah se je na današnji dan leta 1869 rodil etnograf in zgodovinar Janko Barle. Po gimnaziji v Novem mestu je v Zagrebu končal bogoslovje, kjer je do smrti delal na tamkajšnji nadškofiji. Velja za reformatorja hrvaškega cerkvenega petja. Literarna dela je objavljal že kot študent, in kasneje v Ljubljanskem zvonu pisal o zagrebških kulturnih dogodkih Na današnji dan leta 1944 je Okrožni odbor osvobodilne fronte za Slovensko Istro pokrajinskemu odboru posredoval dobre izkušnje z delovanjem Radiovestnika. Leta 1974 se je zdravnik Ivan Matko tako spominjal učinkov delovanja partizanskega Radiovestnika v Slovenski Istri ga-1696 Svetnik Gregor je botroval nastanku priimkov Grégorič, Gregórčič, Gregorín, Gergolét, Gŕgič, Gŕšič, Gršé, Gržétič, Gržélj, Gržína in Gržínič. Fašisti so priimek Gregorič preimenovali v Gregori, tudi Gregoris in Gregorini. Gregor izhaja iz grškega imena Gregorio. Glagol gregoreo pomeni buden sem, živim. V Berlinu je na današnji dan leta 1999 umrl violinist in dirigent Yehudin Menuhin. Že kot triletni otrok je vadil violino in prvič solistično nastopil s simfoničnim orksetrom iz San Francisica star komaj sedem let. Kasneje je študiral pri romunskem skladatelju in violinistu Georgu Enescu. Med drugo svetovno vojno je nastopal s skladateljem Benjaminom Brittnom na koncertih za zavezniške vojake. Leta 1947 je kot prvi židovski glasbenik po holokaustu nastopal v Nemčiji, leta 1980 je z mojstrom sitarja Ravi Shankarjem in jazz orkestrom Stephana Grappellija posnel nekaj plošč. Leta 1990 pa je bil prvi dirigent Azijskega mladinskega orkestra. Iz arhivske plošče Bachovih koncertov prisluhnimo koncertu za dve violini v d-molu. Solist in dirigent festivalskega orkestra je Yehudi Menuhin 21.372 a/2
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V iraški Samari je na današnji dan leta 929 umrl astronom Albatenij, najpomembnejši zvezdoslovec islamskega srednjega veka. Na novo je opredelil temelje ptolomejske astronomije. Odkril je vrtenje apsidske črte Sonca in razvijal sferno trigonometrijo, s čimer je močno vplival na zahodno astronomijo. Na današnji dan leta 1944 je bil v tržaški ulici Rosetti ustreljen pesnik Stanko Vuk. Med emigracijo v Ljubljani se je pridružil krščanskim socialistom. V Benetkah je študiral politične in diplomatske vede. Fašisti so ga aretirali kmalu po poroki z Danico Tomažič. Na drugem tržaškem procesu je bil obsojen na 15 let ječe. Iz zapora v Fossanu v Piemontu je napisal ženi kar 400 ljubezenskih pisem. Februarja 1944 so ga Nemci osvobodili, ko se je odpravljal v partizane pa so ga neznanci ustrelili skupaj z ženo Danico in dr. Dragom Zajcem. Fulvio Tomizza je njuno ljubezen opisal v romanu z naslovom Mladoporečena iz Rosettijeve ulice. Stanka se je nečak Marko Vuk leta 2004 tako spominjal - dalet. Tibetanski voditelj Dalaj Lama je 10. marca 1959 odšel v izgnanstvo v Indijo, ki jo prvič obiskal leta 1956 ob 2 tisoč 500 letnici rojstva Bude Šakjamunija. Dalaj Lama je aprila leta 2010 obiskal Maribor, o čemer je poročala Maja Kirar dalet Svetnik Erazem je na Primorskem botroval nastanku priimkov Rážam, Rázman, Rážman, Ažman, Róžič, morda tudi Résman ali Rósman. Sodeč po telefonskem imeniku Slovenije je, posebej še v Istri, najbolj razširjen priimek Rážman. Ažmanov, Resmanov in Róžičev je največ v osrednji Sloveniji, priimek Rosman pa smo zasledili zgolj v Ljubljani in v Domžalah. Fašisti so priimek Rasem poitalijančili v Rasemi, Raseni ali v Rassini. Na današnji dan leta 1844 rojeni španski violinist in skladatelj Pablo Sarasate je zaslovel z virtuoznimi violinskimi koncerti. Tudi skladateljsko se je posvetil violini in orkestru. Najbolj znani so Ciganski napevi. PrisluhnimoAndaluzijski romanci, Violinista Leonida Kogana je na snemanju sprmeljal pinaist Alexander Mytnik 7.787 B/2
Uporniška kmečka vojska je na današnji dan leta 1644 zasedla Peking, ko je zadnji cesar dinastije Ming Chongzen je naredil samomor. Severno od Velikega zidu je prav tedaj začela prodirati mandžurska vojska, ki je zlahka opravila s kmečko vojsko. Začelo se je obdobje dinastije Quing, ko so mandžurske čete zasedle Korejo, zatem pa še Mongolijo. Na Dunaju se je na današnji dan leta 1894 rodila zgodovinarka in knjižničarka Melita Pivec - Stele. Po meščanski šoli v Pulju je v rodnem mestu po maturi diplomirala iz zgodovine, doktorirala pa je v Parizu. Leta 1920 se je zaposlila v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer je izdalo vrsto publikacij o Ilirskih provincah. Leta 1909 so se ameriške socialistke s prvo javno manifestacijo zavzele za žensko enakopravnost. Klara Zetkin je na drugem kongresu internacionale v Kobenhavnu predlagala praznovanje mednarodnega dneva žensk. Dnevu žena je naša radijska postaja vsako leto namenila posebne oddaje. Prisluhnimo odlomku iz oddaje Andreja Jelačina Primorska in njeni ljudje z naslovom Žene v boju in miru ga-1532 V Ljubljani je na današnji dan leta 1944 umrl prirodoslovec Ljudevit Kuščer. Po maturi v Trstu je na Dunaju študiral in doktoriral ter poučeval. Kasneje je postal kustos Narodnega muzeja v Zagrebu in ravnatelj Zoološkega inštituta v Ljubljani. Kot mlad gastropodolog - polžeslovec je raziskoval kraške jame in odkril kar 35 vrst jamskih polžev. Po njegovi zaslugi je začela izhajati poljudnoznanstvena revija Proteus, imenovana po značilni kraški človeški ribici. Jože Štirn, biolog in oceanograf se ga je tako spominjal dalet Iz imena Blaž, Blažka se je na Primorskem razširilo družinsko ime Blažko, ki so ga fašisti poitalijančili v Biagi. Blažka sodi med tvorjenke iz imena Blaž. Morda gre za tvorbo iz glagola blažiti ali iz pridevnika oziroma deležnika blažen, podobno kot pri moških imenih Blažen, Blaženko, Blažimir. V Weimarju se je na današnji dan leta 1714 rodil skladatelj Carl Philipp Emanuel Bach. V Leipzigu je študiral pravo, zatem pa se je posvetil glasbi, najprej kot organist zatem pa kot glasbeni kurator cerkva Hamburgu. Leta 1755 je izdal Esej o igranju na klavičembalo. Prisluhnimo odlomku prvega stavka Simfonije v C-duru. Angleškemu komornemu orkestru je na snemanju dirigiral Raymond Leppard 20.869 A/4 snemaj do 3,50"
Z otvoritvijo Sueškega prekopa so se egiptovska mesta začela hitro razvijati, zlasti Aleksandrija. Prihod premožnih družin iz Evrope je odprl trg pomožnega osebja, tako je leta 1899 v Egiptu živelo že več kot 7 tisoč 700 Slovenk in 300 Slovencev. Na današnji dan leta 1884 je goriška Soča objavila kritičen članek o goriških dojiljah v Egiptu, ki se jih je oprijel vzdevek Aleksandrinke. O tem je v romanu Grenko morje pisal tudi Marjan Tomšič in ob izidu leta 2003 povedal dalet V Cerknem se je na današnji dan leta 1939 rodil glasbeni urednik Rihard Lahajnar. Po končani gimnaziji se je odločil za študij na pedagoški akademiji, ki pa ga ni končal, saj se je posvetil glasbi. Leta 1970 se je zaposlil na naši radijski postaji. Prisluhnimo odlomkoma pogovora Riharda Lahajnarja z Ubaldom Vrabcem ob skladateljivi 85i obletnici leta 1990 dalet Spominjamo se narodnega heroja Ivana Kosovela iz Sela na Vipavskem. Od zgodnje mladosti je bil predan političnemu delu, ki ga je zaznamoval boj proti izkoriščevalskemu družbenemu redu. V narodnoosvobodilni boj se je vključil na samem začetku in aktivno sodeloval pri zbiranju prostovoljcev za partizanske vrste. Italijani so ga neusmiljeno preganjali in nanj razpisali visoko nagrado. Na današnji dan leta 1943 ga je v Vrtovinu obkolila sovražna četa, zaradi brezizhodnosti se je ustrelil. V arhivu hranimno pričevanje Slavka Bavčarja dalet Prvi mučenec in svetnik sveti Štefan, ki je bil sicer grškega rodu, je do Slovencev na Tržaškem prišel že v srednjem veku. Zato je njegovo sled pričakovati v slovenskih priimkih, začenši pri onih, ki osebno ime enostavno ponavljajo. Med zanimive izpeljanke sodijo Stébec, Stébel, in Stébelj, ki jih v Telefonskem imeniku Slovenije nismo zasledili, smo pa tam našli priimke Stebej in Stebernak, najpogostejše v Ljubljani in na Štajerskem. V beneškem gledališču La Fenice so na današnji dan leta 1824 krstno uprizorili opero nemškega skladatelja Jakoba Meyer Beera bolj znanega kot Giacomo Meyerbeer Križar v Egiptu. Heroično ljubezensko melodramo o šestem križarskem pohodu je skladatelj napisal za kastrata Giovannija Battisto Vellutija, vendar je na prvi uprizoritvi v vlogi Armanda d'Orvilla nastopila sopranistka Giuditta Pasta. Prisluhnimo sceni iz opere Križar v Egiptu. Sopranistko Yvonne Kenny Della Jones je na snemanju spremljal Angleški kraljevi orkester dalet
Zmaja, ki je odigral pomembno vlogo pri razvoju letala, so izumili na Kitajskem, verjetno okoli leta tisoč pred našim štetjem. V Evropi se je najprej pojavil v 16. stoletju, in sicer kot vojaška zastava. Ko je leta 1804 George Cayley, utemeljitelj znanstvene aerodinamike, izdelal prvo jadralno letalo moderne oblike, je uporabil zmaja za osnovno nosilno ploskev. V Gorici se je na današnji dan leta 1984 umrl slikar Rudolf Saksida. Po trgovski akademiji je študiral ekonomijo in leta 1938 začel delati kot projektant reklam in plakatov pri goriškem Turističnem uradu. Po osvoboditvi je poučeval likovni pouk v Gorici in Kopru ter od leta 1955 v Trstu. Tullio Crali ga je uvedel v futurizem, ko je razstavljal tudi na bienalu v Benetkah. Po vojni se je navdušil za magični realizem, v zadnjih letih se je po izrazu približal surrealizmu. Podrobneje o pregledni razstavi Saksidovih del profesorica Jasna Merku dalet V Ljubljani je na današnji dan leta 1999 umrla mladinska pisateljica Branka Jurca. Po učiteljišču v Mariboru se je pridružila Osvobodilni fronti. Nemci so jo internirali v koncentracijska taborišča. Po vojni je urejala Ciciban in se kasneje posvetila pisanju. Njeno pripovedništvo sega od črtic do romanov, predvsem pa se je posvetila mladinski literaturi, saj je izdala kar 35 knjig. Leta 1975 je o svojem odmevnem romanu, po katerem so kasneje posneli tudi film, dejala ga-1905 Grško ime Nikolaos je zloženka iz grških besed nike "zmaga v boju" in laos "narod, ljudstvo". Pri nas se uveljavil priimek Nikolič. Fašisti so Nikoliča pa v Nicoli ali Nicolini. V New Yorku je na današnji dan leta 1994 za posledicami pljučnega raka umrla pevka, igralka in političarka Anna Amelia »Melina« Mercouri. Leta 1944 je diplomirala na igralski akademiji. Pevsko je debitirala čez 5 let v Tramvaju poželenja, kot filmska igralka pa je zaslovela leta 1960 v filmu Nikdar v nedeljo, ko je dobila nagrado za najboljšo žensko vlogo na festivalu v Cannesu. Sledile so uspešnice Topkapi, Fedra in Chicago v režiji drugega moža Julesa Dassina. V času polkovniške dikature je emigrirala v Pariz, kjer je posnela sedem plošč. Na demokratičnih volitvah je postala poslanka in zatem ministrica za kulturo, leta 1986 so bile na njen predlog Atene prva evropska prestolnica kulture. Melina Mercouri je leta 1973 v Parizu posnela tudi pesem Atene dalet
S smrtjo kijevskega velikega kneza se je leta 1054 začel propad velike kneževine. Jaroslavu je uspelo rusko dinastijo s porokami povezati z vodilnimi evropskimi vladarskimi družinami, Kijev pa je postal duhovno in kulturno središče Rusije. V njegovem času so zgradili Zofijino katedralo, v kateri so najstarejši ruski mozaiki in freske. V Velesovem je na današnji dan leta 1874 umrl duhovnik, pesmar in pripovednik Jurij Varl. Fužinarska družina mu je v rodni Kropi omogočila šolanje. Po bogoslovju v Ljubljani je služboval tudi v Vipavi in Idriji ter Velesovem. Bil je poverjenik Slovenske matice, organiziral je zbiranje pomoči kroparskim žebljarjem ob koleri leta 1855. Na Bledu se je na današnji dan leta 1919 rodil izumitelj Peter Florjančič. V Kranju je končal tekstilno šolo in že kot dijak imel svojo manufakturo, o kateri je leta 2013 v pogovoru z Matejem Rodelo povedal dalet. Leta 1943 je odšel v Švico in se preživljal z izumi. Sodeloval je pri razvoju stroja za odstranjevanje snega, konstruiral vžigalnik za Dunhill, naredil prvo plastično zadrgo, parfumski razpršilec, stroj za brizganje plastike. Je avtor več kot 400 izumov. Živel in delal je še v Franciji, Italiji in Avstriji, kjer je imel tudi restavracijo v Garmisch Partenkirchnerju. Karpo Godina je o njegovem življenju posnel film, Edo Marinček je napisal knjigo Skok v smetano. Marca lani ga je v rubriki Dobra zgodba Matej Rodela povprašal za nasvet mladim podjetnikom dalet Krajša, domača oblika imena Jákob Jáka je dobila predvsem na severu izpeljano ljubkovalno obliko Jakl, Jokl, odkoder so izpeljane priimkovne oblike Jak, Jakc, Jáki, Jákič, Jaklín, Jáklič, Jákša, Jakše`, Jaksétič. Na zahodni meji srečamo tudi vrsto hibridnih priimkovnih oblik, v katerih se premešajo slovenske in furlanske značilnosti Iacoléttig, Jakomín, Jakulín, Jakús, in končno na istrski strani še Giacaz in Giacovaz. Fašisti so Jakliča preimenovali v Di Giacomo. . V Altoni se je na današnji dan leta 1774 rodil organist in skladatelj Christoph Ernst Friedrich Weyse. V Kopenhagnu je po konačnem študiju postal organist in kasneje dvorni skladatelj. Napisal je 7 simfonij, najbolj znan pa je njegov zbrovski opus. Njegovo glasbo prežema danska ljudska motivika. Prisluhnimo odlomku 7. simfonije. Posnel jo je orkester Det Kongelige Kapel z dirigentom Michaelom Schonwandtom dalet
V Firencah se je na današnji dan leta 1454 rodil bančnik in navtični pilot Amerigo Vespucci. Najprej je kot bančnik služil denarno in gospodarsko bogati družini Medici. Leta 1490 se je preselil v Sevillo, kjer je spoznal Kolumba in čez 7 let kot navigator na jadrnici odkril je območje okrog Maracaibskega jezera, ki ga je poimenoval Venezuela. Po preselitvi v Lizbono je maja 1503 je poveljeval eskadronu karavel, ki je odplula v Brazilijo. Leta 1504 je izdal knjigo potopisov Novi svet, čez tri leta sta Martin Waldsemüller in Mathias Ringmann izdala Universalis cosmographia, in Novi svet prvič poimenovala America. Na današnji dan leta 1934 se je v Klushinu pri Smolensku rodil prvi človek, ki je poletel v vesolje, letalski časnik Jurij Aleksejevič Gagarin. Bil je prvi kozmonavt, ki je 12. aprila 1961 enkrat obkrožil Zemljo v vesoljski ladji Vostok. Obhodna doba je trajala 89,1 minute. V arhivu hranimo posnetek poročanja moskovskega radia/ dalet Na današnji dan leta 1959 je Ruth Handler na mednarodnem sejmu igrač v New Yorku predstavila lutko za oblačenje, ki jo je poimenovala po svoji hčerki Barbie. Družba Mattell, ki jo je ustanovila Ruth Handler je prodala več kot 3 milijarde 600 milijonov primerkov lutk. Priimek Bric je možno po Merkuju razlagati na dva načina: izviral naj bi iz svetniškega imena Bricij, na drugi strani je možna interferenca z etničnim imenom Bric "iz Brd". Fašisti so ga preimenovali v Brizzi. Med izpeljankami Merku navaja še priimke Berc`e, Bráčič in Berče`. Skladatelj Giuseppe Verdi je kot svojo peto napisal opero Ernani, ki so jo uprizorili na današnji dan leta 1844 v beneškem gledališču La Fenice. Libreto je po drami Victorja Hugoja Hernani napisal Francesco Maria Piave, ki je kasneje za Verdija napisal kar 10 libretov, delal pa je v Bentkah kot umetniški vodja tamkajšnjega gledališča. Ernani je bil dejansko Don Giovanni Aragonski, ki mu ni uspela zarota proti španskemu kralju, seveda zaradi ljubezenskega zapleta. Prisluhnimo ariji Ernanija iz prvega dejanja opere. Tenorista Janeza Lotriča je na snemanju spremljal moški zbor, simfonikom RTV Slovenija je dirigiral Uroš Lajovic Cd 12.392/5
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Pustni običaji izvirajo iz starega poganskega praznika. V starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah "norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja. Na pustni torek se tudi na Primorskem vrstijo sprevodi. Eden najbolj slikovitih je v Cerknem. Prisluhnimo odlomku reportaže Zorana Debenjaka z Viktorjem Jerebom iz leta 1972 ga-1538 Portugalski princ Henrik Pomorščak se je rodil na današnji dan leta 1394. Sam sicer ni sodeloval v nobeni raziskovalni odpravi, vendar je bil pokrovitelj vrste portugalskih pomorščakov, prav zaradi tega je dobil ime Pomorščak, ustanovil je šolo, v kateri so kapitane in krmarje učili navigacijo, astronomijo in kartografijo, zgradil pa je tudi prvi observatorij v svoji državi. Časnikar in pisatelj Josip Jurčič velja za enega najboljših slovenskih pripovednikov. Rodil se je na današnji dan leta 1844 v Muljavi na Dolenjskem. Urejal je časnik Slovenski narod. Po Levstikovi spodbudi je napisal prvi slovenski roman, Deseti brat, in celo vrsto povesti. Pesnik Josip Murn Aleksandrov sodi v veliko četverico slovenske Moderne. Rodil se je na današnji dan leta 1879 v Ljubljani. V oddaji Mladim poslušalcem so ob stoletnici rojstva leta 1979 učenke in učenci osnovne šole Drago Bajc iz Vipave v okviru literarno-novinarskega krožka pripravili recital, prisluhnimo odlomku: ga-2226 Močna zakoreninjenost izraza pust in kurent je podobno kot pri priimkih Petek in Božič dala osnovo za nastanek dveh priimkov Pust in Kurent. Ob zadnjem popisu so v Sloveniji našteli 349 teh priimkov, ki so najbolj zgoščeni v jugovzhodnem in osrednjem delu države. Kurent pa je po podatkih Statističnega urada na 326 mestu nabolj pogostih priimkov. V Liégu seje na današnji dan leta 1754 rodil violinist in skladatelj Dieudonne-Pascal Pieltain. Violinsko se je izpopolnjeval v Italiji, koncertno pa je nastopal v Parizu, Moskvi in Londonu. Napisal je 30 violinskih koncertov in kar 140 godalnih kvartetov. Prisluhnimo odlomku 3. violinskega koncerta. Solista Patricka Cohën-Akenina je na snemanju spremljal orkester Les Agrémens, dirigiral je Guy van Waas dalet
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V antiki so bile Atene glavno mesto Atike, sčasoma pa so postale kulturno središče politično razcepljene stare Grčije. Po legendi naj bi jih ustanovil Tezej, v resnici pa so nastale z združevanjem številnih majhnih naselij. Leta 454 pred našim štetjem so z močno mornarico vladale po vsem Egeju, toda v peloponeški vojni jih je leta 404 premagala Šparta. Na današnji dan leta 86 pred našim štetjem so Atene podprle pontskega kralja Mitrida in bile v boju proti Rimljanom premagane. V Planini pri Cerknem se je na današnji da leta 1909 rodil politik Jožef Primožič - Miklavž. Že kot mlad fant, emigrant, se je na Gorenjskem vključil v delavsko gibanje. Leta 1937 ga je policija aretirala, ko se je hotel pridružiti španskim borcem. Leta 1942 mu je iz italijanske vojske uspelo prebegniti k partizanom na Cerkljansko. Po osvoboditvi je opravljal celo vrsto političnih funkcij. Junija 1948 je položil temeljni kamen Nove Gorice. Ob 20-letnici leta 1968 se je tako spominjal tega slovesnega trenutka/ ga 774/ Jožef Primožič - Miklavž je bil poslanec zvezne in republiške skupščine ter član sveta republike. V Ljubljani je na današnji dan leta 1999 umrl pravnik Stojan Pretnar. Leta 1979 je tako opredelil postaje svoje življenjske poti/ dalet. Po gimnaziji v Novem mestu je v Ljubljani končal pravo in se s Turnerjevo štipendijo izpopolnjeval v Firencah. Med okupacijo je bil interniran v Gonarsu. Po padcu fašizma je delal v Osvobodilni fronti, dokler ga niso zaprli in poslali na prisilno delo v Salzburg. Po vojni je postal je mednarodno ugleden izvedenec za varstvo intelektualne lastnine. Jugoslavijo je predstavljal v Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu in Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino. Značajske posebnosti in razvade so botrovale nastanku številnih primorskih priimkov. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je tudi beseda durak, ki ekspresivno označuje omejenega in neumnega človeka. Merku najava staro slovensko besedo durjava, ki je nekoč pomenila norega človeka. Iz tega sta nastala priimka Durjáva in Durjávič. Prvega najdemo, sodeč po telefonskemu imenu Slovenije, le v Bovcu. Na današnji dan leta 1904 se je v Clarindi rodil jazzovski pozavnist, dirigent in skladatelj Glenn Miller. Po študiju matematike se je leta 1926 zaposlil v Pollackovem orkestru, leta 1938 pa je z lastnim orkestrom kmalu postal najbolj priljubljen izvajalec swing glasbe. Prisluhnimo sedaj znameniti skladbi Glenna Millerja In the mood - V razpoloženju. Plesnemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral Jože Privšek.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov