Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Trstu se je na današnji dan 1620 rodil kanonik in zgodovinar Vincenzo Scussa. Šolal se je pri jezuitih in napredoval v kanonika stolnice svetega Justa v Trstu. Scussa je napisal Cronografsko zgodovino Trsta od izvorov do leta 1695. Pri tem pogosto omenja Slovane, ki so se v Istri pojavili leta 600, skupaj z Langobardi in Avari.
V Lubecku se je na današnji dan leta 1875 rodil pisatelj Thomas Mann. Med glavnimi deli omenimo romana Budenbrookovi in Čarobna gora, ki so jo letos uprizorili tržaški gledališčniki in ansambel ljubljanske drame. O predstavi je poročala Neva Zajc:
Nedeljska Edinost je na današnji dan leta 1915 tako strnila poročilo generalštaba avstroogrske vojske: "Uradno se objavlja: 5. junija. Na tirolskem in koroškem mejnem ozemlju se tudi včeraj ni zgodilo ničesar bistvenega. Na Primorskem je ostalo pri krvavo zavrnjenem napadu štirih italijanskih bataljonov na naše postojanke severno od Tolmina."
Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal: Slovensko-italijanska protifašistična zveza, Govor tovariša Borisa Kraigherja na ustanovni konferenci zveznih delegatov iz Slovenskega Primorja in Trsta. Med izjavami glasnikov ljudske volje so citirali tovarišico Marino: "Trst je življenjsko vezan na svoje zaledje, zato moramo še bolj utrditi slovensko-italijansko bratstvo«
Renesanso narodopisja smo doživeli po osamosvojitvi. Danes skoraj ni vasi, ki ne bi imela svoje kronike v knjižni obliki. Sodnik Jožko Humar pa je že leta 1980 izdal kroniko Bukovice in Voljčje Drage. Prisluhnimo odlomku magnetofonskega zapisa Ingrid Orel:
Hrastôvlje ležijo sredi Hrastovskega dola, suhega nadaljevanja zgornje Rižanske doline. Zapis iz 14. stoletja omenja Villo de Cristolgan, tisti iz leta 1581 pa Cristoviae, kar kaže na prvotno, verjetno množinsko prebivalstveno ime Hrastovlane, kar bi pomenilo prebivalci hrastovega sela. Fašisti so kraj preimenovali v Cristoglie.
Opero "Lakmé" je skladatelj Clément Philibert Léo Delibes začel pisati že leta 1881 kot ljubezensko zgodbo iz Indije v času angleške nadvlade. V Londonu so jo prvič izvedli na današnji dan leta 1885 v Gaiety Theatru. Prisluhnimo sceni in zborovskemu prizoru iz 2. dejanja opere Lakmé. Zboru in orkestru L`Opere comigue je na snemanju dirigiral Alain Lombard
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Trstu se je na današnji dan 1620 rodil kanonik in zgodovinar Vincenzo Scussa. Šolal se je pri jezuitih in napredoval v kanonika stolnice svetega Justa v Trstu. Scussa je napisal Cronografsko zgodovino Trsta od izvorov do leta 1695. Pri tem pogosto omenja Slovane, ki so se v Istri pojavili leta 600, skupaj z Langobardi in Avari.
V Lubecku se je na današnji dan leta 1875 rodil pisatelj Thomas Mann. Med glavnimi deli omenimo romana Budenbrookovi in Čarobna gora, ki so jo letos uprizorili tržaški gledališčniki in ansambel ljubljanske drame. O predstavi je poročala Neva Zajc:
Nedeljska Edinost je na današnji dan leta 1915 tako strnila poročilo generalštaba avstroogrske vojske: "Uradno se objavlja: 5. junija. Na tirolskem in koroškem mejnem ozemlju se tudi včeraj ni zgodilo ničesar bistvenega. Na Primorskem je ostalo pri krvavo zavrnjenem napadu štirih italijanskih bataljonov na naše postojanke severno od Tolmina."
Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 poročal: Slovensko-italijanska protifašistična zveza, Govor tovariša Borisa Kraigherja na ustanovni konferenci zveznih delegatov iz Slovenskega Primorja in Trsta. Med izjavami glasnikov ljudske volje so citirali tovarišico Marino: "Trst je življenjsko vezan na svoje zaledje, zato moramo še bolj utrditi slovensko-italijansko bratstvo«
Renesanso narodopisja smo doživeli po osamosvojitvi. Danes skoraj ni vasi, ki ne bi imela svoje kronike v knjižni obliki. Sodnik Jožko Humar pa je že leta 1980 izdal kroniko Bukovice in Voljčje Drage. Prisluhnimo odlomku magnetofonskega zapisa Ingrid Orel:
Hrastôvlje ležijo sredi Hrastovskega dola, suhega nadaljevanja zgornje Rižanske doline. Zapis iz 14. stoletja omenja Villo de Cristolgan, tisti iz leta 1581 pa Cristoviae, kar kaže na prvotno, verjetno množinsko prebivalstveno ime Hrastovlane, kar bi pomenilo prebivalci hrastovega sela. Fašisti so kraj preimenovali v Cristoglie.
Opero "Lakmé" je skladatelj Clément Philibert Léo Delibes začel pisati že leta 1881 kot ljubezensko zgodbo iz Indije v času angleške nadvlade. V Londonu so jo prvič izvedli na današnji dan leta 1885 v Gaiety Theatru. Prisluhnimo sceni in zborovskemu prizoru iz 2. dejanja opere Lakmé. Zboru in orkestru L`Opere comigue je na snemanju dirigiral Alain Lombard
Jorubi, ki so se okoli leta 1200 naselili v Nigeriji, so združili več kraljestev in kneževin, podrejenih svečeniškemu poglavarju Oni v svetem mestu Ife. Portrete kraljev v žgani glini so polagali v grobove skupaj s hrano. Na današnji dan leta 1850 se je v Ricmanjih rodil kmet in vaški načelnik Ivan Berdon. Z župnikom Antonom Požarjem sta protestno vpeljala unijatski grško-katoliški obred v staroslovenskem jeziku, s čimer so po po sodnih peripetijah izborili pravico do samostojne župnije, kar je leta 2006 Gorazd Pučnik tako komentiral: V Škofji Loki se je na današnji dan leta 1915 rodil bančnik Niko Kavčič. Po končani trgovski akademiji je od leta 1937 delal v Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani. Ravnatelja Augusta Tostija se je tako spominjal:/. Niko Kavčič je bil generalni direktor Ljubljanske banke. Leta 1996 je izdal knjigo Pot v osamosvojitev. "V kritiki diplomatičnega položaja pravi Temps, da je trdno prepričanje francoske vlade, da bi opustitev Macedonije pomenjala pogreško, in poudarja, da sedaj francoske politične ličnosti delajo na to, da se v zavezni Angleški utrdi in uveljavi to prepričanje," tako je Edinost povzela polemiko o bojih na balkanski fronti. V Trstu so na današnji dan leta 1970 ustanovili krovno športno organizacijo Slovencev v Italiji, Združenje slovenskih športnih društev, katere predhodnico je leta fašistična oblast razpustila leta 1927. Ob 30-ti obletnici je predsednik Jurij Kufersin povedal: Trb`iž, italijansko Tarvisio, nemško in furlansko Tarvis, je mestece z več kot 5 tisoč prebivalci. Sodeč po starih zapisih se je ime razvilo iz latinskega Tarvisium, to pa je izpeljanka iz keltske besede tarvos v pomenu tur, kakor se je imenovalo izumrlo govedo. Na današnji dan leta 1935 se je v Parizu rodil skladatelj Jean-Claude Casadesus, ki je glasbeno pot začel kot bobnar, po končanem konservatoriju pa je bil operni dirigent. Prisluhnimo odlomku skladbe Za levo roko. Na snemanju je pianista Adama Lalouma spremljal narodni orkester iz Lilla pod taktirko današnjega jubilanta
Mongolski osvajalec kan Batu je na današnji dan leta 1240 zavzel Kijev in si podjarmil ruske jugozahodne kneževine. Zaradi smrti velikega kana Ogadaja se je kan Batu vrnil domov, zatem ko je že zasedel Poljsko, Moravsko, Šlezijo in Ogrsko. Danes se spominjamo utemeljitelja sodobnega iluzionizma. Na današnji dan leta 1805 se je rodil francoski čarovnik Jean-Eugene-Robert-Houdin. Na današnji dan leta 1875 so predstavniki mladoslovenskega društva Soča in staroslovenskega Gorica ustanovili politično društvo Sloga, ki je izdajalo glasilo Soča. Na Proseku se je na današnji dan leta 1900 rodil železničar in politik Anton Ukmar - Miro. Že kot mlad železničar se je iz Genove pred aretacijo umaknil v Jugoslavijo, v Parizu je delal v partijski komisiji za Julijsko krajino, se izobraževal v Sovjetski zvezi, pridružil se je španskim borcem in po osvoboditvi Genove postal poveljnik mesta. V arhivu hranimo Ukmarjevo pričevanje po vrnitvi z 8. kongresa Vsedržavnega združenja partizanov Italije, ki je bilo v Bologni leta 1971: "V uspešnih bojih pri Plevlju in v gorovju severno od Peči je bilo ujetih več sto sovražnikov. V Bitolj so vkorakali nemški in bolgarski oddelki, "je na današnji dan leta 1915 ponedeljkova Edinost povzela poročilo Wolfovega urada iz Berlina. V Trstu so zavezniki na današnji dan leta 1945 za določen čas prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika, ki je je nastal 13. maja 1945, vendar segajo njegove korenine še dlje v preteklost. V arhivu hranimo pričevanje Franceta Vrega o začetkih Partizanskega dnevnika, predhodnika Primorskega dnevnika: Tŕst je mesto na vzhodni obali istoimenskega zaliva. Marko Snoj, avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen, tako pojasnjuje venetski izvor imena Trst: V Modeni so na današnji dan leta 1550 krstili skladatelja Orazia Tiberia Vecchia. Še v času študija bogoslovja je postal maestro di capellla v katedrali Salo. "L'Amfiparnaso" iz leta 1597 je komedijski madrigal s 13-mi prizori commedie dell'arte. Skladbo Orazia Tiberia Vecchia, "Quando mirai" je posnel tudi Komorni mešani zbor Postojna pod taktirko Iva Jelerčiča
Po kmečkem uporu leta 1515 je cesar Maksimilijan I. uvedel puntarsko dajatev. "Puntarski denarič" pa so naložili vsakemu kmetu uporniku in to vnesli v urbarje kot simbolno opozorilo. S prebiranjem urbarjev je tako mogoče sklepati o razširjenosti kmečkega upora leta 1515. V Gorici se je na današnji dan leta 1755 rodil slikar Franc Kavčič. Grof Filip Cobenzl je bil njegov mecen, omogočil mu je študij slikarstva na Dunaju, v Bologni in na Francoski akademiji v Rimu. Kavčič se je slikarsko zgledoval pri francoskem klasicizmu, o čemer podrobneje kustosinja Narodne galerije, Ksenija Rozman: Na današnji dan leta 1915 se je končala četrta ofenziva italijanske vojske ob Soči, ki je bila omejena na odsek Plave - Vrh. Prebili naj bi središče goriškega mostišča. Italijanski uspeh je bil neznaten. Skupno so štiri italijanske ofenzive na Soči v 86-ih dneh na italijanski strani terjale 193.570, žrtev, na avstroogrski strani pa 111.035. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1940 rodil pesnik, kritik, esejist in urednik Niko Grafenauer. Piše metaforično liriko v kritični in sonetni obliki in eseje o moderni slovenski in evropski poeziji. Rimu je na današnji dan leta 1985 umrl pravnik in politik Loris Fortuna. Leta 1963 je bil izvoljen v rimski parlament, kjer je predlagal zakon o ločitvi. Junija leta 1972 je bil med soavtorji osnutka zakona o zaščiti slovenske skupnosti v Italiji. Na okrogli mizi o miru na koprskih srečanjih leta 1982 je tako govoril o italijansko-slovenskem sodelovanju: Tomaj je razpotegnjena vas na Krasu. Kraj prvič omenjajo že leta 1276 kot Thomai. Krajevno ime je najverjetneje prvotno označevalo domovanje nekega Toma ali Tome. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Tomadio. Na današnji dan leta 1830 so v dvorani pariškega konservatorija krstno zaigrali Berliozove "Epizode iz življenja umetnika" v petih stavkih. V zgodovino glasbe se je delo zapisalo kot Fantastična simfonija. Prisluhnimo odlomku arhivskega posnetka drugega odstavka Na plesu. Orkestru Slovenske filharmonije dirigira Juri Simonov
V tesalski Larisi je leta 370 pred našim štetjem umrl grški zdravnik Hipokrat s Kosa. Velja za utemeljitelja zdravilstva kot izkustvene znanosti. Danes je najbolj znana Hipokratova prisega, zaveza k moralnim in etičnim načelom zdravniškega poklica. Pripisujejo mu tudi načelo "Najprej, ne škodi!" in geslo "Umetnost traja dolgo, življenje je kratko." V Šavni peči se je na današnji dan leta 1885 rodil akademik, klasični filolog in prevajalec Anton Sovre. Že s prvo prepesnitvijo Kralja Ojdipa je leta 1921, pod vplivom moderne, uveljavil nov slog prevajanja. Prevedel je več kot 30 najpomembnejših mojstrovin antične književnosti. V klasično latinščino je prepesnil nekaj Prešernovih in Aškerčevih pesmi. Leta 1929 je izdal zgodovinsko monografijo Stari Grki. Leta 1961 pa je tako razmišljal o metafori grške lirike: Mirovna ladja Henryja Forda je na današnji dan leta 1915 odplula v Evropo, da bi do božiča pripeljala domov ranjene prostovoljce. "V gnezdu nemškega nacizma, v Nürembergu, traja sedaj že štirinajsti dan razprava proti nemškim nacistom, glavnim poveljnikom in voditeljem, ki so povzročili milijonske žrtve," je na današnji dan leta 1945 pisal torkov Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1965 umrl igralec Ivan Cesar. Poklicni debut je imel v Drami leta 1921, ko je kot Debeli človek nastopil v Cankarjevem Pohujšanju. Po drugi svetovni vojni je dosegel mojstrstvo pri oblikovanju stisk življenjskih poražencev. V arhivu hranimo razmišljanje Ivana Cesarja o igralčevem poslanstvu: Tolmín je mestno naselje na dnu srednje Soške doline. Ime kraja je verjetno predslovanskega izvora in etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno. Izhodiščno slovensko 'Telmini' je lahko prevzeto iz romanske imenske osnove Tulumon. Druga možnost je izvajanje iz osnove 'talamon', domnevno keltskega izvora iz besede 'talman' v pomenu 'zemlja'. V Berlinu je na današnji dan leta 1915 umrl violinist, dirigent in skladatelj Gustav Hollaender. Še danes so priljubljeni njegovi violinski koncerti, zato prisluhnimo zmagovalcu palestinskega tekmovanja, 12-letnemu Gandhiju Saadu in odlomku koncerta v g-molu
Slovenske leksikografije si skoraj ne moremo zamišljati brez njenega klasičnega dela, slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika. Ta slovničar in prevajalec, profesor slovenščine v Mariboru, Kranju, Gorici, Trstu in Ljubljani, se je rodil na današnji dan leta 1840 v Pišecih pri Brežicah. Na pobočjih Kalvarije nad Podgoro pri Gorici je na današnji dan leta 1915 padel pisatelj in kritik Scipio Slataper. V Firencah je diplomiral z nalogo o dramah Henrika Ibsena, ki jo je dopolnjeval do smrti. Leta 1912 je izdal knjigo avtobiografskih spominov, Moj Kras. Kasneje se je pridružil italijanskim nacionalistom in izdal knjigo Meje, ki jih potrebuje Italija. Profesor Atilij Rakar je o tržaški književnosti in Slataperju povedal: Na današnji da leta 1915 je general Joseph Joffre postal načelnik generlaštaba francoske armede, Edinost pa je redno objavljala tudi poročilo maršala Cadorne: "Na vrhovih severozapadno od Gorice nam je trajni srditi boj tudi včeraj prinesel nekaj uspehov v odseku med Pevmo in cesto Števerjan-Gorica." Tábor sta vasici v Spodnji Vipavski dolini in na razvodnem hrbtu, imenovanem Vrhe. Občnoimenski pomen slovenske besede tábor je obzidana utrdba, navadno na vrhu hriba, kamor so se okoliški prebivalci zatekli pred turškimi vpadi. Beseda je verjetno prevzeta iz turških besed 'tabor, tabur' v pomenu 'polk, bataljon, v obliki kvadrata postrojen polk, pripravljen na obrambo'. Na današnji dan leta 1800 se je v Vrbi rodil pesnik France Prešeren. Našo liriko je, še posebej z mojstrskim Sonetnim vencem, dvignil na raven evropskega Parnasa. Najbrž je na pobudo goriškega prijatelja Vertovca napisal Zdravljico, našo sedanjo himno, ki je zaradi cenzorskih prepovedi izšla šele leta 1848, o čemer podrobneje Stane Bačar: Josip Vidmar pa je o pomenu Prešerna za partizane povedal:/. Ta veseli dan kulture se imenuje niz prireditev, ki jih na pobudo ministrstva za kulturo zadnja leta pripravljajo po Sloveniji, tudi rock in pop glasbeniki so ob 200-letnici rojstva uglasbili nekaj kultnih Prešernovih pesmi. Prisluhnimo Vladu Kreslinu O Vrba
»Od vseh stvari, ki jih pridobimo z modrostjo, da bi si zagotovili blaženo življenje, je prav gotovo najpomembneje pridobiti si prijatelje,« to je ena najbolj znanih mislih grškega filozofa Epikurja, ki je umrl v Atenah leta 270 pred našim štetjem. Trdil je, da je svet iz Snovi in Praznine. Snov sestavljajo atomi. Ti se nenehno združujejo in ločujejo. Kjer padejo v praznino, se povezujejo in tako sestavljajo telesa, ki pozneje spet razpadejo v atome. Na Gradišču nad Prvačino se je na današnji dan leta 1835 rodil narodni buditelj Andrej Žnidarčič. V Gorici je končal bogoslovje in buditeljsko deloval v Posočju in Brdih. Prizadeval si je za priključitev Beneške Slovenije goriški škofiji, pridružil se je taborskemu gibanju in vneto branil pesnika Simona Gregorčiča. Briško budnico je uglasbil Hrabroslav Volarič. Na današnji dan leta 1915, ko je Albert Einstein objavil splošno teorijo relativnosti, je četrtkova izdaja Edinosti tako poročala: "Včerajšnji dan je bil na soški fronti v splošnem mirnejši. Ponoči se je pričelo močno artiljerijsko obstreljevanje severnega pobočja Vrha Sv. Mihela. Bili so odbiti." Zatem ko je 7. oktobra, z dovoljenjem zavezniške uprave, začelo delovati Slovensko gledališče za Trst in Primorsko, je bila na današnji dan leta 1945 v gledališču Fenice prva predstava. Pod vodstvom Ferda Delaka so v Trstu uprizorili Cankarjevo Jernejevo pravico in Jurčičevega Desetega brata. Tako je bil prekinjen 25-letni molk, ki se je začel s požigom Narodnega doma, v katerem je delovalo poklicno slovensko gledališče. Prisluhnimo spominom Zlate Rodošek in Rada Nakrsta: Štánjel, središčno naselje vrh severnega roba Krasa, sestavljajo Gornja in Dolnja vas ter zaselek Podlasi v dnu doline Branice. Sodeč po zapisu iz leta 1402 "Sand Danijel", je kraj poimenovan po svetem Danijelu. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v San Daniele del Carso. V pariški operi so na današnji dan leta 1840 krstno uprizorili opero "La Favorita" Gaetana Donizettija. Uglasbil je peripetije melodramatičnega ljubezenskega trikotnika. Prisluhnimo odlomku arije Fernanda. Tenorista Marcella Alvareza je na snemanju spremljal orkester državne opere iz Walesa pod taktirko Carla Rizzija
Korenine današnjega praznika segajo globoko v zgodovino. Že Kelti so na začetku novembra praznovali veliki praznik mrličev, Rimljani pa so mrtvim posvetili več praznikov. Katoliška cerkev se je sprva spominjala samo mučencev, njihovo število pa je že v Dioklecijanovi dobi močno naraslo. Tako je Gregor četrti leta 835 praznik vseh svetih s 13. maja prenesel na 1. november. Prisluhnimo odlomku oddaje "Spomeniki govore" Bogdana Pleše iz leta 1961, v kateri je sodeloval tudi Jože Štakulič - Pepi s Kojskega: V Berlinu sta na današnji dan leta 1895 brata Max in Emil Skladanowsky na platno prvič projicirala filmske posnetke z berlinskih ulic. Predvajalno napravo sta imenovala kinematograf. Žal nista imela možnosti za serijsko izdelavo. "Tudi z municijo bogato oskrbljena sovražna artiljerija more vzdrževati svoj ogenj še z veliko silovitostjo. Tako se je na primer včeraj samo na Sabotinu naštelo nad dva tisoč granat. Duh in žilavost tamkajšnjih naših čet se ne moreta priznavati dovolj," tako je na današnji dan leta 1915 poročala ponedeljkova tržaška Edinost. "Žrtve za svobodo," tako je na današnji dan leta 1945 Primorski dnevnik naslovil prvonovembrski uvodnik, ki ga je sklenil: «Naša kri ne sme biti zastonj prelita. Tako naša hvaležnost do padlih ne bo le v vnanjem izrazu, ampak bomo vredno proslavili njihov spomin.« V noči na prvi november leta 2005 so v Ljubljani izvedli največji rop na Slovenskem, ko so izpraznili 400 sefov poslovalnice SKB banke. Špekulativne razlage govorijo v prid teoriji, da je rop delo tajne službe zaradi iskanja obremenilnih dokazov o trgovanju z orožjem. Senadóle so gručasto naselje na vzhodnem delu Krasa, ki leži na severnem, prisojnem pobočju suhe Senadolske doline. Star zapis iz leta 1494 navaja ime Synodolach. Ime kraja je najbrž prvotno bilo Senji doli v pomenu 'senčna dolina'. V Fanu pri Pesaru se je na današnji dan leta 1805 rodil skladatelj Alessandro Nini. Iz obsežnega in raznolikega opusa sakralne, komorne in simfoničnega glasbe velja omeniti 8 oper. Iz prve, ki so jo krstno uprizorili v Benetkah leta 1837, Ida della Torre, prisluhnimo odlomku arije Alfredovega prihoda. Na snemanju je mezzosopranistko Hajden de Witt spremljal pianistka Cathy Venabl.
Quantum praedecessores je papeška bula, s katero je papež Evgen III. 1. decembra 1145 pozval k drugi križarski vojni, potem ko je decembra 1144 padla Edessa. Na današnji dan leta 1805 se je v Kobdilju rodil politik in uradnik Josip Fabiani. Po študiju prava na Dunaju se je zaposlil v Bovcu kot uradnik. Leta 1861 je postal deželni poslanec, ko je slovesno odprl meteorološko postajo. Zatem je bil cesarsko-kraljevi okrajni načelnik v Gradiški. "Velika bitka ob Soči se nadaljuje na vsej fronti. Vsi napadi krvavo odbiti, le majhen kos fronte pri Oslavju je bil umaknjen. Italijani napadajo v gostih masah z močno artiljerijo, a brez uspeha," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. Ob 95-i obletnici Nogometne zveze Slovenije prisluhnimo našemu športnemu uredniku, Primožu Čeparju: Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst ter Slovansko-italijanska antifašistična unija za Julijsko krajino in Trst sta ob proglasitvi republike Ustavodajni skupščini Jugoslaviji poslala resoluciji: »Prepričani smo, da bo odločna volja prebivalstva Julijske krajine za priključitev k Jugoslaviji, izrečena že na II. zasedanju AVNOJ-a, tudi uresničena,« je na današnji dan leta 1945 pisal sobotni Primorski dnevnik. Prvi december je tudi svetovni dan boja proti aidsu, sindromu pridobljene imunske pomanjkljivosti, ki je prvo žrtev v Sloveniji terjal leta 1986. Njihovo število ni bistveno naraslo. Leta 1994 je Silva Ferletič pred mikrofon povabila okuženega 39-letnega Marjana: Škrílje je gručasto obmejno naselje, ki leži na levem bregu leta 1946 regulirane reke Dragonje. Ime kraja izhaja iz besede 'skril' v pomenu 'kamnite plošče'. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Scrilla. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1965 v družini liških priseljencev rodil pevec Robert Pešut - Magnifico. V 15-ih letih je posnel 6 plošč in zgoščenk. Za film Montevideo je posnel glasbo in lani tako povabil na koncert na koprskem Titovem trgu: Mi pa prisluhnimo skladbi Hir aj kam, hir aj go je
Okoli leta 1300 je Osman I. Ghasi položil temelje Osmanski državi, ki se je obdržala do leta 1922. Oče je bil vodja turških verskih bojevnikov proti Bizantinskemu cesarstvu in plemenski poglavar turkmenskih Oguzov. Znamenje nove dinastije je Osmanov meč, ki ga je dobil vsak sultan. V Dolgi Poljani se je na današnji dan leta 1900 rodila novinarka in pisateljica Ana Praček - Krasna. Starši so v prvi svetovni vojni umrli, zato se je leta 1920 izselila v Ameriko. V New Yorku je leta 1950 izdala pesniško zbirko Za lepše dni. Leta 1978 je pri koprski Lipi izšla avtobiografska knjiga Med dvema domovinama, čez dve leti pa še Moja ameriška leta. Ob 80-em življenjskem jubileju se je takole spominjala svojega prihoda v Ameriko: "Soška bitka traja dalje. Tudi včerajšnji hudi boji so se končali za naše čete zopet s popolnim vzdržanjem vseh njihovih postojank. Le pri Oslavju in na Podgori se je posrečilo sovražniku, da je vdrl v naše postojanke; toda vrgli smo ga zopet iz njih," je na današnji dan leta 1915 pisala torkova šteilka tržaške Edinosti. Na današnji dan leta 1930 je Tafari Makonnen postal etiopski cesar Haile Selassie I, ki je odpravil suženjstvo. Po obisku na Jamajki je postal črni mesija rastafarijancev. Bil je eden od ustanoviteljev Organizacije afriške enotnosti in gibanja neuvrščenih. Leta 1959 je kot gost maršala Tita obiskal tudi Koper, prisluhnimo odlomku arhivskega posnetka: Naselje Škofíje zasledimo v Istri, Škoflje v Vremski dolini. Cela vrsta krajevnih in drugih zemljepisnih imen na Slovenskem izhaja iz takoimenovane škofove posesti, iz česar so izpeljani tudi številni priimki. V 90-em letu starosti je na današnji dan leta 2005 umrl lirski baritonist Marcel Ostaševski. V Radovljici rojeni pevec je začel poklicno pevsko pot na odru sarajevske Opere. V obeh slovenskih opernih hišah je Ostaševski ljubiteljem operne glasbe pričaral vrsto najzahtevnejših baritonskih pevskih vlog. Vloga Figara v Seviljskem brivcu, ga je spremljala skozi vso kariero. Zato prisluhnimo Kavatini Figara. Marcela Ostaševskega je na snemanju spremljal orkester mariborske opere pod taktirko Jakova Cipcija
Na Dunaju je na današnji dan leta 1505 umrl humanist Brikcij Preprost, ki se je rodil v Celju okoli leta 1445. Po sporu s teologi v Padovi je doštudiral pravo in predaval na dunajski fakuleti, kjer je bil kasneje tudi dekan. Svojo zapuščino je namenil štipendijskemu skladu. V Kamniku se je na današnji dan leta 1795 rodil duhovnik, misijonar in utopični socialist Andrej Bernard Smolnikar. Potem ko je že zgodaj spoznal krivičnost tedanjega družbenega reda in iskal pota, kako bi na krščanski podlagi in z mirno evolucijo reformiral družbo, je v Ameriki ustanavljal naselbine v okviru komun ali zadrug s skupno lastnino in skupnim uživanjem vseh dobrin. "Italijani so nadaljevali svoje napadno delovanje na vsej primorski fronti! Najhujši so bili boji ob goriškem predmostju, kjer je sovražnik z neprestanimi napadi vedno zopet s svežimi močnimi četami poizkušal predreti obrambo, posebno pri Oslavju za cesto," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. Po zmagi Ljudske fronte na volitvah v ustavodajno skupščino je ta na današnji dan leta 1945 razglasila Federativno Ljudsko republiko Jugoslavijo. Prisluhnimo odlomku arhivske oddaje nedeljsko srečanje Miljutina Vesela, Rojeni na tisti veliki dan: Na Katinari se je na današnji dan leta 1945 rodil novinar in politik Stojan Spetič. V Trstu se je vpisal na ekonomsko fakulteto. Zaposlil se je kot novinar na Primorskem dnevniku. Kot kandidat Komunistične partije Italije je bil leta 1987 izvoljen v senat italijanske republike. Tedaj je bil prvi podpisnik zakonskega predloga za globalno zaščito Slovencev v deseti zakonodajni dobi. Sprejem zaščitnega zakona je tako komentiral: Šempéter pri Gorici je, poleg Nove Gorice, naselje z največ prebivalci in drugo najpomembnejše zaposlitveno središče na Goriškem. Zapis iz leta 1200 navaja ime In Sancto Petro. Prvotno ime Šent Peter je dalo današnje ime. V Daytonu se je na današnji dan leta 1915 rodil skladatelj in pianist Billy Strayhorn. V Pittsburghu je študiral klavir in kompozicijo.Velikan jazza, Duke Ellington, ga je sprejel v svoj ansambel, ko mu je komaj 22-letni Strayhorn ponudil svojo skladbo Lush Life. Postal je odličen aranžer in pianist. Prisluhnimo eni od uspešnic - Take the A Train
V Rimu je na današnji dan leta 1680 umrl kipar, slikar in risar Gian Lorenzo Bernini, ki velja za enega najpomembnejših mojstrov visokega baroka. Na današnji dan leta 1910 se je rodil slikar France Godec. Študiral je na Umetnostni šoli v Ljubljani in umetniški akademiji v Zagrebu. Po vrnitvi se je v Ljubljani izpopolnjeval pri priznanih slovenskih impresionistih, na študijskih potovanjih pa se je zgodaj seznanil z modernim slikarstvom. O svojem profesorju Aleksandru Šantlu je povedal: "Položaj na Goriškem se ni izpremenil. Srditi boji trajajo dalje. Na severnem pobočju Vrha sv. Mihela se je ponoči še vršil boj. Naskok na vrhunec tega hriba je zadušil naš ogenj," tako je sobotna Edinost na današnji dan leta 1915 povzela uradno vojaško sporočilo z Dunaja. V Postojni se je na današnji dan leta 1955 rodil politik in tajkun Igor Bavčar. Po srednji kadetski šoli je delal kot miličnik in se po 9 mesecih vpisal na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Leta 1988 je vodil odbor za varstvo človekovih pravic in aktivno vstopil v politiko. Leta 1990 je postal minister za notranje zadeve, v zadnjih Drnovškovih vladah je bil minister za evropske zadeve, bil je generalni direktor Istrabenza, ki se še do danes ni rešil skoraj miljarde evrov dolgov, zaradi česar je marca leta 2009 odstopil, ko je dejal: Leta 2013 je bil kazensko obsojen zaradi menagerskega prevzema. Šempás je strnjeno naselje z gručastim jedrom, ki leži v spodnji Vipavski dolini. Zapis iz leta 1200 navaja ime In sancto Passo. Prvotno 'šent Pas' vsebuje prilastek 'šent, sveti' in ime svetnika, latinsko Bassus, srednjeveško nemški Pass, ki mu je bila nekdaj posvečena šempaška cerkev. V Bologni je na današnji dan leta 1695 umrl skladatelj in organist Giovanni Paulo Colonna. V rodnem mestu je kmalu po končanem šolanju postal organist katedrale Svetega Petronia, kasneje tudi kapelnik, tako da ni sprejel povabila papeža Inocenca XII, da bi postal kapelnik v Vatikanu. Napisal je tudi več knjig o teoriji glasbe, bogat skladateljski opus pa je posvetil operam, kantatam, oratorijem in sakralnim skladbam, med katere sodi tudi 'D'allori, d'honori' , ki so jo posneli zbor, orkester in solisti Glasbene kapele Sveti Petronij iz Bologne:
Papež Urban drugi je na današnji dan leta 1095 na sinodi, ki je takrat zasedala v Clermontu, pozval zahodne kristjane k boju za ogrožene vzhodne kristjane in za sveto deželo z Jeruzalemom. Križarji so čez 4 leta zasedli Jeruzalem, pobijali meščane in v njem ustanovili kraljestvo. V Podgori se je na današnji dan leta 1895 rodil fotograf Peter Kocjančič. Usposabljal se je na goriški šoli za dekorativno umetnost. Po prvi svetovni vojni je v Gorici delal kot grafik, kasneje pa se je v Ljubljani ukvarjal z umetniško fotografijo. Prejel je celo vrsto nagrad, diplom in medalj na domačih in mednarodnih fotografskih razstavah. Po porazu v bitki za Prištino se je na današnji dan leta 1915 srbska vojska umaknila v Debar, kjer so boji trajali do 4. decembra, ko so skupne avstroogrske, nemške in bolgarske enote pregnale preostanke srbske vojske, ki je utrpela kar 30 tisoč žrtev in ranjenih. General Radomira Putnika je zato ukazal umik v Albanijo, od koder so preživele čez Grčijo prepeljali na otok Krf. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1960 rodil zgodovinar Peter Štih. Otroštvo je preživel v Tolminu, kjer se je že na gimnaziji začel ukvarjati z zgodovinskim raziskovanjem. Po diplomi se je kot Knafljev štipendist izpopolnjeval na dunajskem inštitutu za avstrijske zgodovinske raziskave. Doktoriral je z disertacijo o Goriških grofih. Leta 1999 je v treh jezikih izdal razpravo o dveh listinah cesarja Otona za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Warehena iz leta 1001, v katerih sta prvič omenjena Solkan in Gorica. O pomenu te omembe je povedal: Šembíje je vas z gručastim jedrom in razpotegnjenim delom, na širokem in dolgem prevalu med Zgornjo Pivko in Ilirskobistriško kotlino. Dejansko je ime kraja nastalo iz Šentvidane, torej iz množinskega prebivalstvenega imena, izpeljanega iz nekdanjega krajevnega imena Šentvid. V Windomu, v ameriški zvezni državi Minnesota, se je na današnji dan leta 1960 rodila skladateljica in dirigentka Maria Schneider. Po študiju na univerzah v Minnesoti, Miamiju in na Eastman School of Music je leta 1985 prišla v New York študirat kompozicijo. Uspela je kot dirigentka. Leta 1993 je ustnovila svoj jazz orkester. Za svoje skladbe in zgoščenke je prejela vrsto grammyjev. Prisluhnimo skladbi jazz orkestra Marije Schneider, Pretty Road
Na Slomih pri Ponikvi se je na današnji dan leta 1800 rodil lavantinski škof, pesnik, nabožni pisatelj in prvi slovenski svetnik, Anton Martin Slomšek. Leta 1846 je bil imenovan za lavantinskega škofa in kmalu zatem so sedež škofije prenesli v Maribor. Dal je pobudo za ustanovitev Mohorjeve založbe. Leta 1999 ga je papež Janez Pavel drugi razglasil za blaženega, ko je dejal: "Srditi boji na črti med ustjem Vipave in Vrhom svetega Martina so trajali dan in noč. Goriško predmostje, južni deli mesta, potem kraja Sovodnje in Rupa so Italijani silovito obstreljevali s topovi. Več sovražnih bataljonov je napadalo pri Oslavju; odbili smo jih in uničili dve stotniji," je na današnji dan leta 1915 pisala petkova Edinost. V Kokri se je na današnji dan leta 1940 rodil filozof in sociolog Andrej Kirn. Po diplomi in doktoratu na Filozofski fakulteti se je posvetil raziskovalnemu delu. in sicer teoriji. Leta 2013 je tako razmišljal o obnovljivih virih energije: V Trstu se je na današnji dan leta 1940 rodil ekonomist in politik Dino Pucer. Kot ekonomist je delal na koprski Agrariji, sežanski Preskrbi in v podjetju Kras Sežana. Bil je poslanec slovenske skupščine in član centralnega komiteja Zveze Komunistov Slovenije ter koprski župan. Kot oljkar je leta 2007 povedal: V Ljubljani je na današnji dan leta 1985 umrla zdravnica Franja Bojc - Bidovec. Partizanom se je pridružila leta 1943 in januarja 1944 postala upravnica znamenite bolnišnice Franja, česar se je pred upokojitvijo tako spominjala: Svetó je gručasto naselje v osrednjem delu Komenskega Krasa. Današnje standardizirano ime je hiperkorektno. Narečne oblike in star zapis iz leta 1347 Suta, kažejo na izhodiščno Suto, kar etimološko ni pojasnjeno, morda gre za predslovansko poimenovanje. Na današnji dan leta 1950 se je v Buenos Airesu rodil basbaritonist Marko Fink. Leta 2006 je s sestro Bernardo nastopil na Kogojevih dnevih in povedal: V arhivu hranimo posnetek Piranskih glasbenih večerov iz leta 1977, ko je Marko Fink, ob spremljavi pianistke Nataše Valant, zapel slovensko narodno Sva z ljub'co na jarmak hodila
Srednjeveški heroj Genove, Andrea Doria, se je še v 87. letu uspešno boril proti Turkom in barbarskim piratom v Sredozemlju. S pomočjo Karla V. je leta 1528 osvobodil Genovo pred Francozi. Umrl je na današnji dan leta 1560. Na današnji dan leta 1905 je na polju med Štandrežom in Gorico prvič poletel Edvard Rusijan. Bliskoviti vzpon se je tragično končal z nesrečo 9-ga januarja 1911 v Beogradu, o čemer podrobneje Rajmund Krivic, Albin Novak in Srečko Gombač: Skoraj enoletno uspešno delovanje Indijskega ekspedicijskega korpusa v Mezopotamiji se je na današnji dan leta 1915 končalo s porazom v bitki za Ktezifon na zahodni obali reke Tigris, s čimer je turška vojska zaustavila britansko prodiranje proti Bagdadu. "V enotnosti si ljudstvo cone B ustvarja boljšo prihodnost," tako je na današnji dan leta 1945 na prvi strani pisal nedeljski Primorski dnevnik. Vojna uprava je namreč pred mesecem dni uvedla jugo lire, da bi zagotovila sredstva za gospodarsko obnovo. Na Čiginju se je na današnji dan leta 1950 rodil urednik, prevajalec in publicist Zdravko Duša. Bil je novinar pri časopisu Delo, nato urednik pri Cankarjevi založbi, prevajalec iz sodobne angleške in ameriške literature. Po upokojitvi se je posvečal tudi režijam proslav, omenimo 300-o obletnico Tolminskega punta in proslavo ob priključitvi Primorske, ko je dejal: V Londonu je na današnji dan leta 2005 v 59-em letu umrl najbolši severnoirski nogometaš George Best. Izstopajočo legendo predstavlja naš športni urednik Primož Čepar. Svéti Antón je skupno ime za zaselke na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja. Po drugi svetovni vojni se je do leta 1993 kraj imenoval Pridvor, sicer je poimenovan po svetem Antonu Puščavniku, ki mu je posvečena tamkajšnja cerkev. V metropolitanski operi je bila na današnji dan leta 1905 krstna ameriška izvedba opere Julesa Masseneta, Thais. Louis Gallet je libreto napisal po romanu Anatola Francea. Zahtevno naslovno vlogo je avtor zaupal ameriški sopranistki Sibyl Sanderson. Bolj kot sama opera je zaslovela njena Meditacija, zato prisluhnimo posnetku Bostonskega pops orkestra pod taktirko Arthurja Fiedlerja
Danes se spominjamo vzpona države Aztekov v Mehiški visoki kotlini, ki je leta 1430 pod kraljem Ickoatlom postala najmogočnejša država Srednje Amerike. Po zmagi na Tepaneki Ickoatl sklene trojno zvezo azteških mestnih držav Tenochtitlána, Texcoca in Tlacopana. Medtem ko se je na današnji dan leta 1915 srbsko vodstvo umaknilo v Albanijo, je tržaška Edinost povzela komentar praškega časnika Union: " Toli pompozno napovedovani izprehod na Dunaj, tiči že skoro šest mesecev obupno pred Gorico in tako se nad prebivalstvom, katerega odrešenje se je označilo kot cilj te vojne, maščujejo s tem, da brez vsakega militarično-strategičnega razloga demolirajo mesto goriško, ter da so poslali nad Trst letalce, ki so obmetavali mesto z bombami." "Razprava proti nacistom - številni dokumenti dokazujejo krivdo vseh obtožencev," tako je sobotni Primorski dnevnik povzel Tanjugovo poročilo iz Nuerenberga in obenem napovedal odprtje Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje, ki je bilo v nedeljo, 2. decembra 1945. Sužíd je gručasto naselje v južnem delu Staroselskega podolja, ki leži nad Kobariškim blatom, na terasi ob vznožju Matajurja. Zapis iz leta 1763 navaja ime Schnaset. Ime je predslovanskega izvora, prevzeto kot Silžidi iz romanskega Siližedu, to pa iz latinskega Silicetum z občnoimenskim pomenom "kraj, kjer je kremen", kar je tvorjeno iz latinskega 'silex' v pomenu 'trd kamen, skala, kremen'. Na današnji dan leta 1906 je v Gorici umrl pesnik Simon Gregorčič. Mladostno pesniško žetev je objavil v prvem zvezku Poezij, ki so izšle leta 1882. Zaradi blagoglasnosti se je Gregorčiča oprijel vzdevek Goriški slavček, številne njegove pesmi pa so ponarodele. Pogrebne slovesnosti s tridnevnim sprevodom od Gorice do rodnega Vrsna se je udeležilo na tisoče ljudi, ki so se še zadnjič želeli posloviti od Goriškega slavčka. Prisluhnimo sedaj Francetu Bevku, ki je na proslavi ob 120-letnici Gregorčičevega rojstva v Kobaridu takole govoril o pomenu Gregorčičeve poezije: Gregorčičevo Sočo opeva tudi Giani Rijavec:
V Ravnici pri Grgarju se je na današnji dan leta 1780 rodil teolog in šolnik Andrej Filipič. Po končanem bogoslovju v Gradcu se je zaradi bogatega jezikovnega znanja hitro uveljavil kot srednješolski profesor v Gorici. Ko je nadškof Walland leta 1818 vnovič odprl goriško centralno semenišče, je Filipič postal ravnatelj. Še eno podrobnost dodaja Irena Breščak: Letos desetič kot državni praznik obeležujemo Dan Rudolfa Maistra. Ker je mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zeleno gardo mariborskih Nemcev. Podrobneje o tem Lojze Pirič in Maistrov rezervni stotnik Anton Osterc: "Italijani neprestano kar najtrdovratnejše napadajo goriško predmostje, posebno pa Oslavje. Dalmatinski in kranjski Janezi so odbili vse napade. Ljuti laški napadi na Col di Lana na tirolski fronti so bili odbiti," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. Na temelju določil Londonskega pakta in premirja med antantnim in avstroogrskim poveljstvom je italijanska vojska po prvi svetovni vojni zasedla Primorsko, tako da je za demarkacijsko črto ostalo skoraj 300 tisoč Slovencev. Zasedba je potekala mirno in je trajala do današnjega dne leta 1918. Le v Gorici se je upiral 2. strelski polk, ki je zaprisegel zvestobo tamkajšnjemu slovenskemu Narodnemu svetu. Strunján je razloženo obalno naselje ob Strunjanskem zalivu. Zapis iz leta 1284 navaja ime In Strugna, iz leta 1376 In paludibus Strugnani. Prevzeto ime iz italijanskega Strugnano se je razvilo iz latinskega Stronnianum v pomenu Stronijevo posestvo in je izpeljano iz lastninskega osebnega imena Stronnius. V londonskem Pimlicu se je na današnji dan leta 1765 rodil skladatelj Thomas Attwood. Že kot 9-letni deček je pel v dvorni kapeli. Glasbeno se je izobraževal v Neaplju, na Dunaju pa pri znamenitemu Mozartu. Zatem je kot kapelnik katedrale svetega Pavla postal tudi dvorni skladatelj, kasneje tudi profesor na kraljevi glasbeni akademiji. Dunajski Concilium Musicum je posnel Attwoodovo skladbo Piano Trio v C-duru:
V Kobaridu je na današnji dan leta 1725 umrl rezbar Jernej Trnav. Ustvarjal je pod poznorenesančnim vplivom in izdelal vrsto oltarjev na Primorskem ter v zahodni Furlaniji. V Dornberku se je na današnji dan leta 1900 rodil veleposestnik Anton Šinigoj. Zrasel je v dninarski družini in se po poroki odpravil v Argentino. Leta 1938 si je tam kupil posestvo, čez 18 let je že imel 100 hektarjev sadovnjaka v polni rodnosti z najmodernejšimi napravami za embalažo. Bil je tudi prvi hmeljar v Argentini. Na današnji dan leta 1915 se je začela bitka za Ktezifon, s katero so turške enote ustavile britansko ofenzivo v Mezopotamiji. V Murski Soboti se je na današnji dan leta 1925 rodil animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser Miki Muster. Po končani gimnaziji se je vpisal na Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je dokončal študij kiparstva. Od leta 1952 do leta 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca, od leta1974 je ustvarjal kot svobodni umetnik, pretežno v Nemčiji. Ko je letos prejel Prešernovo nagrado je o znamenitih stripih Zvitorepcu, Lakotniku in Trdonji povedal: Atlet Emil Zatopek, eden največjih športnikov vseh časov, je na današnji dan leta 2000 preminil v praški bolnišnici. Prvo zlato olimpijsko medaljo je osvojil leta 1948 v Londonu, v teku na 10 kilometrov, štiri leta pozneje je v Helsinkih dosegel edinstvene zmage na pet in deset kilometrov ter v maratonu. Leta 1966 je sodeloval na mednarodnem filmskem festivalu Šport in turizem v Kranju, ko je tako opisal svoje poglede na tedanjo sodobno atletiko: Stŕmec je naselje samotnih kmetij nad črnovrško planoto na Trnovskem gozdu, sredi zakraselega sveta med Bukovo špico in Črtežem. Občnoimenski pomen besede 'strmíca' je strmina, zelo nagnjen teren. Iz korena 'stŕm' je na Slovenskem tvorjenih več zemljepisnih imen. Na današnji dan leta 1710 se rodil Wilhelm Friedmann Bach, najstarejši sin znamenitega Johanna Sebastiana Bacha. Bil je eden največjih organistov svoje dobe. Čembalist Raymond Leppard nam bo ob spremljavi Angleškega komornega orskestra zaigral Bachov koncert za čembalo v f-molu
Danes se spominjamo avtorja prve posvetne pesniške zbirke na Slovenskem. V Tomaju je na današnji dan leta 1830 umrl učitelj, pesnik, orglar in skladatelj Pavel Knobl, delal je v Postojni, Višnji Gori, Ribnici, Tomaju in Kranju kjer je leta 1801 izdal zbirko Shtiri pare kratkočasnih Novih pesmi , ki jih je v epigramu Bukve jiz Krajna zavrnil Valentin Vodnik z besedami: "bukve iz Krajna polne drekanja," o čemer podrobneje profesor Vojko Gorjanc: Pavel Knobl je v rokopisu zapustil zvezek cerkvenih pesmi in skladbo Missa simplex. Ob 250 obletnici rojstva so v rodnem Orehku ponatisnili zbirko in izdali zbornik o Knoblu, na predstavitvi je sodeloval tudi Boštjan Gorenc -Pižama: V Dornberku se je na današnji dan leta 1900 rodil veleposestnik Anton Šinigoj. Zrasel je v dninarski družini in se po poroki odpravil v Argentino. Leta 1938 si je tam kupil posestvo, čez 18 let je že imel 100 hektarjev sadovnjaka v polni rodnosti z najmodernejšimi napravami za embalažo. Bil je tudi prvi hmeljar v Argentini. Na današnji dan leta 1915 se je začela bitka za Ktezifon, s katero so turške enote ustavile britansko ofenzivo v Mezopotamiji. V Murski Soboti se je na današnji dan leta 1925 rodil animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser Miki Muster. Po končani gimnaziji se je vpisal na Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je dokončal študij kiparstva. Od leta 1952 do leta 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca, od leta1974 je ustvarjal kot svobodni umetnik, pretežno v Nemčiji. Ko je letos prejel Prešernovo nagrado je o znamenitih stripih Zvitorepcu, Lakotniku in Trdonji povedal: Atlet Emil Zatopek, eden največjih športnikov vseh časov, je na današnji dan leta 2000 preminil v praški bolnišnici. Prvo zlato olimpijsko medaljo je osvojil leta 1948 v Londonu, v teku na 10 kilometrov, štiri leta pozneje je v Helsinkih dosegel edinstvene zmage na pet in deset kilometrov ter v maratonu. Leta 1966 je sodeloval na mednarodnem filmskem festivalu Šport in turizem v Kranju, ko je tako opisal svoje poglede na tedanjo sodobno atletiko: Stŕmec je naselje samotnih kmetij nad črnovrško planoto na Trnovskem gozdu, sredi zakraselega sveta med Bukovo špico in Črtežem. Občnoimenski pomen besede 'strmíca' je strmina, zelo nagnjen teren. Iz korena 'stŕm' je na Slovenskem tvorjenih več zemljepisnih imen. Na današnji dan leta 1710 se rodil Wilhelm Friedmann Bach, najstarejši sin znamenitega Johanna Sebastiana Bacha. Bil je eden največjih organistov svoje dobe. Čembalist Raymond Leppard nam bo ob spremljavi Angleškega komornega orskestra zaigral Bachov koncert za čembalo v f-molu
Danes se spominjamo očeta mineralogije. Na današnji dan leta 1555 je v Chemnitzu umrl Georg Bauer - Agricola. Študiral je v Leipzigu in Bologni. Leta 1530 je v knjigi De re metallica libri objavil obsežen in sistematičen pregled mineralov in načinov rudarjenja. 21. novembra 1620 je pri Cape Codu pristala ladja Mayflower, ki je iz Velike Britanije v Severno Ameriko pripeljala prve evropske priseljence. Na današnji dan 1905 je v Meinengenu umrl nemški pesnik in gornik Rudolf Baumbach. Kot zasebni učitelj v Trstu se je vključil v sekcijo nemško-avstrijskega planinskega društva za Primorsko. Prijateljeval je s Kugyjem in poskrbel za gradnjo planinske koče na Snežniku. O tem podrobneje Vojko Čeligoj: Rudolf Baumbach je na Bledu napisal epsko lirično pesnitev Zlatorog in jo leta 1877 izdal v Leipzigu. Na današnji dan leta 1915 se je na balkanski fronti končala bitka za Krivolak. Francoske enote, ki so priskočile na pomoč srbskim četam, so se po izkrcanju v Solunu podale v boj proti bolgarskim četam, ki so jih po hudih bojih porazile in prisilile k umiku. Z Daytonskim sporazumom se je končala ena najbolj krvavih vojn po 2. svetovni vojni, v kateri je v skoraj štirih letih v BiH umrlo več kot 200 tisoč ljudi, razselilo več kot dva milijona ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva. Sporazum so predsedniki Zvezne republike Jugoslavije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine parafirali 21. novembra 1995 v ameriškem Daytonu, podpisali pa v Parizu 14. decembra istega leta.V arhivu hranimo pogovor Nataše Benčič s snemalcem Igorjem Vučičem ob 20-i obletnici: Stráža je razloženo naselje v dolini reke Idrijce, ki leži ob sotočju reke s potokom Cerknico. Občnoimenski pomen besede stráža, slovansko 'storža' je "stražarji in mesto, kjer stojijo stražarji ali čuvaji". Imena pogosto označujejo gore, na katerih so v času turških vpadov kurili kresove. Vsa taka imena so v srednjeveških virih zapisana kot Warte. V Londonu je na današnji dan leta 1695 umrl skladatelj Henry Purcell, ki velja za začetnika novega angleškega glasbenega stila. Z desetimi leti naj bi postal član dvorne kapele. V svojem kratkem življenju je napisal veliko del: kantat, himnusov, scenskih skladb in nabožnih pesmi. Purcellovo skladbo Fanfare, ki jo je napisal leta 1687 kot "Odo za rojstni dan" kralja Jakoba II., je posnel angleški pihalni orkester
V Kamniku se je na današnji dan leta 1785 rodil misijonar sadjar in pionir Franc Pirc. Zaradi hude lakote je napisal je prvo slovensko knjigo o sadjarstvu. Kasneje je kot misijonar ob gornjem Michiganu in v Minnesoti ustanovil več novih mest in naselij. Na današnji dan leta 1910 je umrl Lev Nikolajevič Tolstoj. Prisluhnimo odlomku Tolstojevega govora v nemščini iz leta 1910, ko je svetu sporočil svojo moralno poslanico, v kateri pojasnjuje, da je pomembneje kot večanje premoženja ali odkritje novega planeta to, da človek otroku popravi igračo. Med številnimi razumniki sta se v Jasno Poljano podala tudi Bogumil Vošnjak in Radivoj Peterlin Petruška. Tolstoj jima je na vprašanje, kako naj se slovenski narod bori zoper krivice, ki jih doživlja pod Avstrijo, lakonično odgovoril: "Ne plačujte jim davkov." "Dasi so zdravstvene razmere mesta danes razmeroma dobre, obstoja vendar še zmerom nevarnost, da se zanesejo v naše mesto osepnice. Mestni magistrat bo ustanovil še druge postaje za cepljenje koz, če bi se izkazala potreba za to," to naznanilo mestnega magistrata je na današnji dan leta 1915 objavila tržaška Edinost. "Hočemo Jugoslavijo," tako je torkov tržaški Primorski dnevnik pisal na današnji dan leta 1945. Prvič po osvoboditvi so v nedeljo slovenske in italijanske množice goriške dežele napolnile goriške ulice. V Moskvi se je na današnji dan leta 1925 rodila balerina Maja Mihailovna Pliseckaja. V času Stalinovih čistk so starše razselili, pri teti balerini je odraščala in leta 1943 diplomirala ter takoj postala solistka Boljšoj teatra, kjer se je upokojila šele pri 65-ih letih. Marca leta 2009 je s soprogom, skladateljem Rodionom Ščedrinom, obiskala Piran in dejala: Stómaž je v jedru gručasto naselje, ki leži na flišnem pobočju Vipavske doline pod Čavnom. Krajevno ime je nastalo po disimilaciji iz imena Stómaž, kot se je do leta 1987 tudi uradno imenoval Stómaž pri Lokavcu. Kraja sta poimenovana po cerkvah, posvečenih svetemu Tomažu. Na Dunaju je bila na današnji dan leta 1805 premiera edine opere Ludwiga van Beethovna, Fidelio. Prisluhnimo solistom in zboru dunajske državne opere. Orkestru dunajskih filharmonikov dirigira Lorin Maazel
Neveljaven email naslov