Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poroka francoskega kralja Henrika IV. z Marijo Medičejsko je poleti leta 1600 svetovno kulturno zakladnico obogatila z opero. Na dvoru v Firencah so za poročno slovesnost pripravili tudi uprizoritev opere Evridika skladatelja Jacopa Perija po besedilu Ottavia Rinuccinija.
"Novi veliki boji na primorski fronti. Italijani po srditih bojih zopet povsod odbiti, tako je torkova Edinost 20. julija 1915 naslovila poročilo z najbližjega bojišča prve svetovne vojne.
Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 osrednjo pozornost posvetil sklepom prvega kongresa Osvobodilne fronte v Ljubljani: »Osvobodilna fronta mora ustvarjati zavedne graditelje svoje domovine, gospodarje na svojih tleh, ki se bodo zavedali, da v takih izrednih prilikah, kakršne so sedanje, ni mogoče ničesar napraviti brez pripravljenosti na žrtve.«
Na današnji dan leta 1945 se je v Svetem Križu pri Trstu rodil igralec, režiser, publicist in ekolog Vladimir Šav. V Kopru je vodil eksperimentalno gledališko skupino Mandala, v Ljubljani pa še Vetrnico, s katero je gostoval tudi v Kanadi in Združenih državah Amerike. Od leta 1980 je ustvarjal v dolini Dragonje, o načrtovanem krajinskem parku je povedal:
Kŕn je razložena gorska vas, ki je nastala iz nekdanjih planšarskih naselij. Ime je verjetno sorodno s krní in torej prvotno pomeni odkrhnjen, okrnjen vrh. Italijansko ime Monte Nero je nastalo med prvo svetovno vojno, ko je neki italijanski častnik italijanski zapis imena prebral s 'c' in ne s 'k' ter vprašal kmeta, kaj to pomeni, ta pa mu je slišano 'črn' prevedel v italijanščino - 'nero'.
V Soissonsu je na današnji dan leta 1825 umrl zborovodja, dirigent in skladatelj Joseph-Denis Doche. Leta 1817 je napisal skladbo Te souviens-tu ? o Napoleonovi epopeji, prisluhnimo
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Poroka francoskega kralja Henrika IV. z Marijo Medičejsko je poleti leta 1600 svetovno kulturno zakladnico obogatila z opero. Na dvoru v Firencah so za poročno slovesnost pripravili tudi uprizoritev opere Evridika skladatelja Jacopa Perija po besedilu Ottavia Rinuccinija.
"Novi veliki boji na primorski fronti. Italijani po srditih bojih zopet povsod odbiti, tako je torkova Edinost 20. julija 1915 naslovila poročilo z najbližjega bojišča prve svetovne vojne.
Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 osrednjo pozornost posvetil sklepom prvega kongresa Osvobodilne fronte v Ljubljani: »Osvobodilna fronta mora ustvarjati zavedne graditelje svoje domovine, gospodarje na svojih tleh, ki se bodo zavedali, da v takih izrednih prilikah, kakršne so sedanje, ni mogoče ničesar napraviti brez pripravljenosti na žrtve.«
Na današnji dan leta 1945 se je v Svetem Križu pri Trstu rodil igralec, režiser, publicist in ekolog Vladimir Šav. V Kopru je vodil eksperimentalno gledališko skupino Mandala, v Ljubljani pa še Vetrnico, s katero je gostoval tudi v Kanadi in Združenih državah Amerike. Od leta 1980 je ustvarjal v dolini Dragonje, o načrtovanem krajinskem parku je povedal:
Kŕn je razložena gorska vas, ki je nastala iz nekdanjih planšarskih naselij. Ime je verjetno sorodno s krní in torej prvotno pomeni odkrhnjen, okrnjen vrh. Italijansko ime Monte Nero je nastalo med prvo svetovno vojno, ko je neki italijanski častnik italijanski zapis imena prebral s 'c' in ne s 'k' ter vprašal kmeta, kaj to pomeni, ta pa mu je slišano 'črn' prevedel v italijanščino - 'nero'.
V Soissonsu je na današnji dan leta 1825 umrl zborovodja, dirigent in skladatelj Joseph-Denis Doche. Leta 1817 je napisal skladbo Te souviens-tu ? o Napoleonovi epopeji, prisluhnimo
V Vipavi se je na današnji dan leta 1486 rodil diplomat in zgodovinar Žiga Sigismund Herberstein. V službi cesarja Maksimiljana se je udeležil vojne proti Ogrski in kasneje še proti Benetkam, sodeloval pri obleganju Čedada in Tolmina ter v Istri, zatem je bil na dvoru diplomat in veliko potoval. V številnih izdajah je izšla njegova knjiga o Rusiji. Podrobneje o Herbersteinovi povezavi z rojstnim krajem Magda Rodman:et Zaradi hujskanja delavcev proti vojni je na današnji dan leta 1916 vojaško sodišče obsodilo vodjo socialistov Karla Liebknechta na 4 letno zaporno kazen. Hrane v Nemčiji je namreč zmanjkovalo in antantna blokada je centralne sile popolnoma odrezala od ostalega sveta. Liebknecht je ostal v zaporu do konca vojne, ko pa je padla monarhija, novembra 1918, so ga izpustili. Januarja 1919 je z Roso Luxemburg poskusil zanetiti boljševiško revolucijo, a je propadla, njega in Luxemburgovo pa so ubili. V mariborski jetnišnici je na današnji dan leta 1941 umrl zdravnik in publicist Just Bačar. Po študiju medicine na Dunaju je delal v Gorici in se leta 1912 kot prostovoljec pridružil srbski vojski v prvi balkanski vojni. Leta 1929 je v Razidelju pri Mariboru kupil posestvo. Nemci so ga leta 1941 zaprli in kmalu zatem je umrl zaradi pljučne jetike. Več ponatisov sta doživela prva zvezka njegove poljudne enciklopedije Zdravje in bolezen v domači hiši. Reakcionarne spletke Stališče Slovensko-italijanske antifašistične unije glede predlagane komisije za istrske begunce z ozemelj dodeljenih Jugoslaviji na ozemlje Milj, Tržiča in Trsta, je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik: »Izvršni odbor unije vidi v imenovanju komisije za pomoč fašistično nastrojenim istrskim beguncem perfidno spletko reakcionarnih političnih struj odgovornih za umore, razdejanja in požige, ki so jih pred kratkim izvajali, da bi oslabili demokratično gibanje.« Ob nevihti se hrasta, smreke in vrbe boj, pa raje pod bukvijo in lipo postoj. Rudolf Valentino je bil eden prvih holywoodskih zvezdnikov, za katerim so oboževalke omedlevale. Umrl je na današnji dan leta 1926 V New Yorku. Valentina opeva tudi Connie Francis
Odoaker je bil častnik rimske vojske germanskega porekla, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva, kljub temu se je predstavljal kot varovanec cesarja Julija Neposa. Po njegovem umoru je napadel Dalmacijo in kaznoval njegove morilce. V Divači se je na današnji dan leta 1910 rodil pravnik in publicist Jožko Žiberna. V Ljubljani je študiral na pravni fakulteti. Društveno delovanje je ob 90em življenjskem jubileju takole opisal: Med vojno je bil v Osvobodilni fronti zadolžen za Slovensko Primorje. Italijani so ga leta 1942 konfinirali v taborišče Visco. Po aretaciji februarja 1944 so ga Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Po osvoboditvi je delal v Narodni banki Jugoslavije, od leta 1961 pa v Gospodarski zbornici Slovenije. Objavil je več samostojnih publikacij, kar 7 ponatisov je doživel njegov Priročnik o menici. "Rusko bojišče - Prestolonaslednikova fronta: Na Maguri zapadno Moldave smo odbili več napadov. Nemške čete so zavzele hrib Kreto. Na severovzhodnem pobočju Cernehore se boji nadaljujejo. Severno Tatarskega prelaza so se izjalovili močni sovražni sunki. Južno Horožanke je naš topovski ogenj razkropil prodirajočo rusko kolono," je na današnji dan z vzhodne fronte poročala tržaška Edinost. V nemški vzhodni Afriki so britanske enote napadle nemško oporišče. Govor maršala Tita na Jesenicah Hočemo pravični mir dostojen onih, ki sov tej vojni največ žrtvovali, tako je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik: »Nočemo dati niti pedi naše zemlje, ki nam po pravici pripada; mi svojega ne damo, toda želimo mir in najboljše odnos ez vsemi državami.« Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči/Če se polž globoko zakoplje, se huda zima prikoplje. Filmsko kariero je leta 1956 je z glavno vlogo v filmu Love Me Tender, zgodbo legendarnih bratov Renov ameriški državljanski vojni, začel tedaj že znani rocker Elvis Presely, ki si je bolj kot pevskekželel filmsko kariero, saj je kot fant delal v kinematografih kot član pomožnega osebja. Iz arhivskega posnetka prisluhnimo prenoveljni stereo inačici naslovne pesmi:
Na današnji dan leta 1866 je v Ljubljani umrl botanik, geolog, kartograf in rodoljub Henrik Freyer. Njegov oče se je v Idrijo priselil iz češkega Žatca in odprl rudniško lekarno. Kasneje je na Dunaju diplomiral iz farmacije. Leta 1832 je postal kustos deželnega muzeja v Ljubljani. Izdelal je karto Kranjske, na kateri so tudi slovenska imena krajev. V Postonjski jami je odkopal ostanke jamskega medveda, raziskoval je Ravansko jamo nad Cerknim in pisal o človeški ribici. V botaniki je odkril Blagajev volčin, o čemer podrobneje botaničarka Nada Praprotnik: "Severno Somme je bojno delovanje polagoma uplahinilo. Pri Ovillersu je boj moža proti možu trajal še do večera. Osamljene angleške napade smo zavrnili severozapadno Pozieresa in na obeh straneh fouroškega gozda," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela poročilo Velikega glavnega stana v Berlinu. Na današnji dan leta 1931 se je v Črnem Kalu rodil geograf in politik Raul Šiškovič. Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti - za delo o Bržaniji je prejel študentsko Prešernovo nagrado - je poučeval na koprski gimnaziji, kasneje pa se je posvetil politiki. Bil je predsednik tedanje koprske občinske skupščine, ravnatelj doma učencev in založbe Lipa. Zemljepisno je obdeloval Slovensko Istro in napisal je tudi monografije o Gabrovici, Dekanih in Marezigah. O zadnjem založniškem podvigu, knjigi ameriškega pilota Charlesa Daugerthya z naslovom Nazaj v boj je povedal: Italijanske pripombe zavrnjene s soglasnim sklepom odbora za politična in teritorialna vprašanja pariške mirovne pogodbe, je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. Na svetega Vincenca velika osvežitev, na Svetega Lovrenca huda vročina, oboje kratkotrajno V Gelsenkirchnu se je na današnji dan leta 1926 rodil skladatelj Ben-Zion Orgad. Družina se je leta 1933 preselila v Izrael, kjer je leta 1947 diplomiral na Glasbeni akademiji v Jeruzalemu. Pri komponiranju je združeval elemente judovske tradicije, kar je prišlo do izraza zlasti pri vokalnih skladbah, izjemno bogat je tudi njegov instrumentalni opus, zato prisluhnimo odlomku skladbe Pokrajina iz leta 1976, ki jo je posnel Woodwind Quintet:
Opera je glasbeno delo, v katerem petje pripoveduje vsebino ob orkestralni spremljavi. Operne prvine zasledimo že v liturgičnih dramah, misterijih, pasijonih in madrigalnih komedijah. Prvi operi Dafne in Evridice na današnji dan leta 1561 rojenega italijanskega skladatelja in pevca Jacopa Perija sta nastali v krogu ljubiteljev antične umetnosti, imenovanem camerata fiorentina. V Baltirmoru so na današnji dan leta 1866 ustanovili sindikalno zvezo National Labor Union, ki takoj začne boj za osemurni delavnik, pri tem imajo pomembno vlogo priseljenci iz Evrope, ki v Ameriko prenašajo sindikalne nazore in izkušnje. Na današnji dan leta 1910 so v Portorožu odprli enega najlepših hotelov ob jadranskem morju, hotel Palace. S posebnim hodnikom je bil povezan z zdraviliškim kompleksom, bazenom in prostori za blatne kopeli. Po obnovi leta 2008 je postal Hotel Kempinski , prisluhnimo odlomku arhiviranega prispevka Nataše Benčič dalet Poziv tržaške Edinosti na današnji dan leta 1916: Prosimo rabljenega perila in krp za naše uboge ranjence - odda naj se v "Narodni dom", zgovorno priča o hudi stiski na Primorskem po 6 soški bitki. Trst ne sme biti odrezan od Jugoslavije, tržaškemu ljudstvu pa je treba zagotoviti popolno lastno oblast. Tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil izjave vodje jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci Edvarda Kardelja o tržaškem statutu. Suša požre en hleb kruha, moča pa dva./Vreme in gospoda delajo vedno, kar hočejo V Izoli je na današnji dan leta leta 1996 umrl violinist, dirigent, pedagog in skladatelj Uroš Prevoršek. Po ljubljanskem konservatorju se je izopolnjeval v Milanu. Po študiju violine pri svetovno znanem violinistu Albertu Poltronieriju je v Milanu deloval kot violinski virtuoz, vendar se je raje posvetil komponiranje in dirigiranje, česar se je leta 1955 tako spominjal: V Ljubljani je ustanovil Simfonični orkester RTV Ljubljana, ki so ga tedaj sestavljali večinoma študenti. Bil je profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1963 je posnel je tudi glasbo za film Srečno kekec Marijana Vodopivca, zato prisluhnimo odlomku:
John Flemsteed je prvi opravljal službo angleškega kraljevega astronoma, postal pa je tudi direktor svetovno znanega greenwiškega observatorija. Izdelal je prvi veliki katalog 2866 zvezd. John Flemsteed se je rodil na današnji dan leta 1646 v Derbyju. Na današnji dan leta 1871 se je v Dajtonu rodil letalski pionir Orville Wright. 17. decembra 1903 je skupaj z bratom Wilburom, ameriškim izumiteljem, opravil prvi polet z motornim letalom. Let je trajal 12 sekund oziroma 50 metrov. Na današnji dan leta 1916 so bolgarske enote ob nemški podpori zasedle Florino, oziroma Lerin po bolgarsko. Nemško poveljstvo, ki ga je vodil feldmaršal Anton Ludwig August von Macken se je za napad odločilo zatem, ko je Romunija stopila na stran Antante. Po začetnem uspehu je srbski konjenici pod poveljstvom generala Pavleta Jurišić Šturma uspelo napad zaustaviti, predvsem zaradi slabe opremljenosti bolgarskih enot s topništvom. 42-ti ameriški predsednik William Bill Jefferson Clinton se je rodil na današnji dan leta 1946 v mestu Hope v zvezni državi Arkansas. Na volitvah 3. novembra 1992 je volivce prepričal s svojo politiko "ljudje na pravem mestu" in premagal dotedanjega predsednika Georgea Busha. Štiri leta kasneje so ga znova izvolili za predsednika. Leta 1999 je bil tudi na obisku v Sloveniji, ko je dejal. Prisluhnimo še odlomku komentarja Tomaža Dimica. Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje,slabo vreme napoveduje;če pa zemlja meglo posrka,lepo vreme na vrata trka Znameniti romunski violinist in skladatelj George Enescu je svoj opus zasnoval na romunskih folklornih prvinah. Napisal je tri simfonmije, dve rapsodiji, opero Edip ter veliko violinskih in klavirskih skladb. George Enescu se je rodil na današnji dan leta 1881. Flavtiska Irena Grafenauer nam bo ob spremljavi pianistke Gite Mally zaigrala Enescujevo skladbo Cantabile za flavto in klavir:
Giovanni Domenico Cassini, profesor astronomije na Univerzi v Bologni je na današnji dan leta 1686 s svoj dnevnik zapisal, da je videl Venerin satelit. V Gorici se je na današnji dan leta 1841 rodil politik in veleposestnik Leopold Bolko. Dolga leta je bil župan v Črničah. Delal je v upravnem odboru vipavske železnice. Leta 1901 je postal poslanec goriškega deželnega zbora. Njegovo podjetje je imelo koncesijo za opravljanje poštnih storitev od Gorice do Razdrtega Z bitko za Dojran se je na današnji dan leta 1916 začela britansko francoska ofenziva na makedonski fronti, vendar je uspelo bolgarskim branilcem napad zaustaviti. Bolgarske enote so napadle tudi v vzahodni Trakiji, ki je bila v tedaj še nevtralni Grčiji. O tržaškem vprašanju Ta teden prvi sklepi v Parizu Samo v gospodarski povezavi z Jugoslavijo se bo Trst ohranil in dalje razvijal, tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1971 je utonila učiteljica in pesnica Maksa Samsa. Po maturi na učiteljišču v Tolminu je poučevala v Harijah. Fašistične oblasti so jo mučile in odpustile, tako da se je umaknila v Jugoslavijo. Pesniti je začela že v dijaških letih, ko se je spoznala s Srečkom Kosovelom. Leta 1966 je prebrala odlomek enega od Kosovelovih pisem: Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha./ Tri zrna popra na tešče nas osvobodijo vroćine Na današnji dan leta 1941 se je tudi formalno z radijskim predvajanjem v Beogradu začela svojstvena epopeja najbolj poslušane popevke druge svetovne vojne. Poslušali so jo na obeh straneh front, kmalu prevedli v angleščino in 48 drugih jezikov. Lili Marleen je že leta 1915 napisal mlad hamburški vojak Hans Leip pred odhodom na fronto na Karpate. Četudi protivojna pesem se je leta 1937 znašla na spisku domoljubnih nacističnih pesmi, tako da jo je uglasbil Norbert Schultze. Pevka Lale Andresen jo je posnela tik pred izbruhom druge svetovne vojne, vendar so prodali le 700 plošč. Po osvoboditvi je bila prepovedana, šele Radio Študent jo je zavrtel, sledile pa so kazni, ob slovenski pomladi jo je v prevodu Vlado Kreslin
Danes slavimo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v spomin na dan, ko je leta 1919 vojaška oblast predala upravljanje nad Prekmurjem civilni oblasti, o čemer podrobnje zgodovinarka Metka Fujs: V Mirni peči se je na današnji dan leta 1901 rodil izvedenec za strojništvo Albert Struna. Študiral je na Tehniški fakulteti v Ljubljani, diplomiral pa je v Brnu. Zaposlil se je kot konstruktor v ljubljanskih Strojnih tovaranah in livarnah, leta 1970 se je tako spominjal časov prvih konstrukcij: Abert Struna je kasneje delal v švedski tovarni krogličnih ležajev. Sodeloval je pri Splošnem tehniškem slovarju V Roču se je na današnji dan leta 1906 rodil pravnik in akademik Rudi Kyovsky. Pravo je študiral v Ljubljani, kjer je doktoriral leta 1927. Fašisti so ga leta 1942 internirali v Gonars. Po osvoboditvi je delo nadaljeval v Beogradu. Leta 1950 je postal docent za delovno pravo in socialno varnost na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je bil soustanovitelj Inštituta za javno upravo in delovna razmerja, kasneje Inštituta za delo. Leta 1971 je o delovnem pravu povedal: Na današnji dan leta 1916 se je končala 6. soška bitka, v kateri je italijanskim napadalcem uspelo zasesai Gorico. V drugi fazi ofenzive so Italijani poskušali še s prodorom preko Banjške planote v Vipavsko dolino, vendar jim ni uspelo. Na zahodni fronti so francoske enote prešle v proti napad pri Verdunu. "V Tržiču je ljudstvo odkrilo velike količine orožja akcijske stranke. Ali je De Gasperi hotel s predlogom, da bi odložili odločitev o vprašanju Trsta, pripraviti možnost novih pohodov? se je na današnji dan leta 1946 spraševal Primorski dnevnik. Sardele: ko pridejo so dobre ocvrte, ko odhajajo, so boljše pražene V Neaplju se je na današnji dan leta 1686 rodil skladatelj in učitelj petja Nicola Antonio Giacinto Porpora. Leta 1710 je v Rimu njegovo opero Berenice pohvalil Georg Friedrich Händel, že čez leto dni je v Neaplju odkril Carla Broschija . Komponiral je na Dunaju, Dresdnu in V Londonu, kjer je vodil italijansko opero. Prisluhnimo odlomku Ifigenije in Aulide, ki so jo krstno uprizorili leta 1735 v londonskem kraljevem gledališču s Farinellijem, posnel pa jo je Ansambel La magnifica comunita pod taktirko Isabelle Lango
"Leta 1331. 16. avgusta začne verski inkvizitor za Beneško Slovenijo de Clugia pridigovati križarsko vojsko zoper Kobaridce. Ondašnji Slovenci so namreč molili neko drevo in studenec pod njim. Vojska se vzdigne iz Čedada pod vodstvom Clugie in pride v Kobarid, poseka drevo, zamaši studenec in zruje ostanek stare vere." Podrobneje o tem Pavle Medvešček: Leta 1341 so Celjani dosegli grofovsko dostojanstvo in začel se je sto let trajajoči vzpon. Ko se je celjska oblast začela širiti proti morju in s tem groziti, so izbruhnile med rodbinama vojne, ki so močno opustošile slovensko ozemlje. Mir so sklenili na današnji dan leta 1441 ko so podpisali tudi dedno pogodbo, ki je določala vzajemno dedovanje v primeru, če bi eden ali drugi rod izumrl. Celjanom se je to zgodilo novembra 1456, ko je bil v Beogradu ubit zadnji celjski grof Ulrik. Pisatelj, gledališki kritik in teoretik Vladimir Kralj se je rodil 16. avgusta 1901. Pred vojno je bil urednik revije Obzorja. Med njegovi deli velja omeniti: Mož, ki je strigel z ušesi, Pogledi na dramo in Dramaturški vademekum. "Na gričevju med Solkanom in Mirnom ter med reko Vipavo in vasjo Lokvico pri Opatjem selu neprestani napadi laških mas; vsi napadi popolnoma odbiti, vse postojanke v naših rokah. Uspešen naš letalski napad na izliv Soče, Ronke, Vermeljan in Selce," tako je na današnji dan leta 1916 sredina Edinost povzela uradno sporočilo z Dunaja. Na današnji dan leta 1986 smo poročali o slovenski alpinistični odpravi v Himalajo, ki ji je uspel podvig z uspešnima vzponoma na 8047 metrov visoki Broad Peak in na 12 metrov višji Gašebrum II. Novinar Primorskega dnevnika Dušan Jelinčič se je kot prvi Slovenec iz zamejstva tedaj povzpel na vrh osemtisočaka. Takole je opisal svoja občutja na Broad peaku: Če dežuje na dan svetega Roka, je dežel predolgo čakal V Sanct Wendlu se je na današnji dan leta 1776 rodil skladatelj, violinist, pianist in organist Philipp Jakob Riotte. Od leta 1808 je delal na Dunaju, kjer je za tamkajšnje gledališče najprej pisal glasbo za otroške balete, kasneje pa več kot 30 oper in glasbenih iger, bogat pa je tudi njegov instrumentalni opus, zato prisluhnimo odlomku prve simfonije iz leta 1812, ki jo je posnel komorni orkester iz Stuttgarta, dirigiral je Gernot Schmalfuss:
V bitki ob reki Jarmuk v Palestini so na današnji dan leta 636 muslimanski bojevniki premagali bizantinsko vojsko in zasedli pokrajino Sirijo. Po dvotedenski ofenzivi otomanske druge armade so na današnji dan leta 1916 pregnali ruske enote pod poveljstvom generala armenskega rodu Foma Nazarbekova iz armenskih mest Bitlis in Mush. Po treh dneh je generalu uspelo zbrati sile za protinapad. V Ljubljani je na današnji dan leta 1921 umrl pesnik Jože Piber. Po osnovni šoli v rodnem Zalogu pri Postojni je leta 1921 maturiral na klasični državni gimnaziji v Ljubljani. Nameraval je študirati filozofijo, delal je v delavskem dnevniku Novi čas, a je že po nekaj tednih umrl za posledicami nalezljive griže. Kot gimanzijec je vodil srednjšolsko organizacijo Razor. Pesniško je bil ekspresionist, pod Podbevškovim vplivom. Najbolj znana je njegova socialno navdahnejna Majska pesem. Druga svetovna vojna se je v Evropi končala maja leta 1945, Japonska, zaveznica Nemčije in Italije, pa se je bojevala še naprej. Smrtni udarec njenemu odporu sta zadali atomski bombi, vrženi 6. in 9. avgusta na Hirošimo in Nagasaki in tako je na današnji dan leta 1945 po igranju himne japonski cesar Hirohito po radiu sporočil, da je Japonska izgubila vojno: Japonska je listino o brezpogojni vdaji podpisala 2. septembra leta 1945 in tako se je po natanko šestih letih končala druga svetovna vojna. Jugoslovanski protest vladam Združenih držav Amerike in Veliki Britaniji zaradi napadov na jugoslovanske državljane v coni A. Tako je na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik naslovil poročilo o jugoslovanski protestni noti. Velike maše sonce da dosti vina sladkega./O velikem šmarnu lepo, jeseni dosti grozdja bo/Če dežuje na dan vnebovzetja, bo dež še štirideset dni. Skladatelj Gustav Ipavec je bil zdravnik v Šentjurju pri Celovcu. Rodil se je na današnji dan leta 1831. Zaslovel je s številnimi zborovskimi skladbami. Najbolj znane so Planinska roža, Kje so moje rožice in Slovenec sem, ki je bila v svojem času pravcata slovenska himna. Prisluhnimo ji v izvedbi Slovenskega okteta
Klavže so svojevrsten tehnični spomenik slovenske ustvarjalnosti. Na idrijski Beli jih je zasnoval in zgradil na današnji dan leta 1786 v Idriji umrli jamomerec in slikar Jožef Mrak. Podrobneje o tem kustos za tehnično dediščino idrijskega muzeja Anton Zelenc: "Italijani obstreljujejo Vipavsko dolino, kakor pač daleč dosegajo njihovi topovi. Zato se je tudi moralo umekniti prebivalstvo iz več vasi. Večina beguncev se je odpeljala na Štajersko, v Lipnico. Težje ranjene ljudi so namestili v bližnjih bolnišnicah, kakor v Ajdovščini," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Dramski igralec Livij Bogatec se je rodil 14. avgusta 1936 v Križu. Debitiral je tržaškem Slovenskem stalnem gledališču leta 1960 kot Peter v Dnevniku Ane Frank. To gledališče je postalo tudi njegov stalni ustvarjalni dom, saj je bil od leta 1961, s krajšo prekinitvijo, do upokojitve v njem stalno angažiran. Nastopal je tudi v televizijskih igrah in nadaljevankah. V arhivu hranimo radijsko igro Prgišče zemlje Joška Lukeša v katerem je Livio Bogatec igral Ivana: Danes se spominjamo podpisa Atlantske listine, s katero sta tedanji ameriški predsednik Franklin Roosewelt in britanski ministrski predsednik Winston Churchill na današnji dan leta 1941 uskladila sodelovanje v boju proti nacifašizmu med drugo svetovno vojno in utemeljila načela mednarodnih odnosov po vojni s poudarjeno pravico narodov do samoodločbe. Leander Cunja je leta 2004 izdal knjigo Škofije na Morganovi liniji in o Atlantski listini v pogovoru z Zoranom Debenjakom povedal: Molotov v Parizu Italijanske imperialistične zahteve so nasprotni interesom italijanskega naroda. Leta 1915 je Italija zahtevala Dalmacijo in Trst z istimi argumenti, kakor se danes poteguje za Trst. Ko ji je bilo takrat ugodeno, je izkoristila svoj položaj in pričela nasilno raznarodovati Slovane na Primorskem, je na današnji dan leta 1946 pisal Primorski dnevnik. Prvi avgustovski dež ohladi morje in gozdove. V vzhodnem Berlinu je na današnji dan leta 1956 umrl umrl dramatik, pisatelj, gledališki teoretik in utemlejitelj epskega, oziroma dialektičnega gledališča Bertold Brecht. Iz Opere za tri groše, najodmevnejše uprizoritve Weimarske republike prisluhnimo svetovni uspešnici Mack The Knife, ki jo je uglasbil Kurt Weill, posnel jo je tudi The Gayle Wilson Jazz Trio:
Budistični menih iz templja Enryaku je na današnji dan leta 1536 zažgal 21 templjev Nichiren Shoshu, ki je še danes ortodoksna budistična sekta. Praktično je šlo za versko bitko, saj je požigalec sodil med vrsto bojevikov, ki so Kyoto hoteli rešiti zla verskih zablod. "Na gričevju vzhodno Gorice močan laški napad odbit. Lahi srdito obstreljevali hrib sv. Gabrijela in Sveto goro," tako je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. Na vzhodni fronti se je zmagovito končala ruska ofenziva pod poveljstvom generala Brusilova, v Bukovini so zajeli kar 200 tisoč vojakov centralnih sil. . Kubanski politk Fidel Alejandro Castro Ruz se je rodil na današnji dan leta 1926 na družinski plantaži v Biránu. Po doktoratu iz prava se je podal v politiko, kar mu je z državnim udarom preprečil general Fulgencio Batista. S somišljniki je napadel vojašnico v Moncadu in pristal v zaporu, po izpustuitvi je odšel v Združene države Amerike in Mehiko, kjer sta s Che Guevaro ustanovila gibanje 26 julij, ki je z gverilskim bojevanje pregnalo pregnalo samdržca. Od leta 1956 je bil politični, državni in vojaški kubanski voditelj. Mogočen odgovor De Gasperiju Tržič hoče k Jugoslaviji Disciplinirana manifestacija deset tisočev tržiškega in furlanskega ljudstva, je na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik. Kitajski partijski voditelj Mao Zedong je na današnji dan leta 1966 s posebno knjižico razglasil začetek velike kulturne revolucije. V Londonu je na današnji dan leta 1986 umrl literarni zgodovinar, esejist in prevajalec Janko Lavrin. Na univerzi v Nottinghamu je leta 1923 postal profesor za novejšo rusko književnost. Za prevode slovenskih klasikov je leta 1971 prejel Prešernovo nagrado, o čemer podrobneje v odlomku oddaje Rape Šuklje ob 100-letnici Lavrinovega rojstva leta 1987: Blažen kmet, ki je deležen poletnega dežja Na današnji dan leta 1961 so vojaki Nemške demokratične republike začeli postavljati zid in žične ovire vzdolž dolge demarkacijske črte, ki je ločevala Nemčijo in Berlin na zahodni in vzhodni, kapitalistični in socialistični del. Glasbeno so zidove vsakršne zamejenosti začeli podirati rockerji. Pink floyd in Another brick in the wall
V Piranu se je na današnji dan leta 1891 rodil prirodoslovec Ljudevit Kuščer. Po maturi v Trstu je na Dunaju študiral in doktoriral ter poučeval. Kasneje je postal kustos Narodnega muzeja v Zagrebu in ravnatelj Zoološkega inštituta v Ljubljani. Kot mlad gastropodolog - polžeslovec je raziskoval kraške jame in odkril kar 35 rst jamskih polžev. Po njegovi zaslugi je začela izhajati poljudnoznanstvena revija Proteus. Jože Štirn, biolog in oceanograf se ga je tako spominjal: Na današnji dan leta 1916 so se italijanske enote izkrcale v Solunu in se pridružile antantnim silam. V Celju se je na današnji dan leta 1946 rodil pravnik, politik in diplomat Peter Andrej Bekeš. Po gimnaziji v Kopru je v Ljubljani študiral pravo in kasneje tudi doktoriral. Že kot dijak se je v Kopru vključil politiko, najprej v Zvezi mladine, kasneje pa v Zvezi komunistov, v kateri je opravljal številne odgovorne funkcije. Bil je poslanec državnega zbora. Leta 1996 je postal slovenski veleposlanik v Rimu. V zunanjem ministrstvu je delal kot vodja pravne službe, ko je sodobnost Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško je tako utemlejil: Peter Bekeš je bil veleposlanik Zgrebu in Rimu Na današnji dan leta 1981 je umrl narodni heroj, pravnik in politik Aleš Bebler. Na pariški Sorboni je diplomiral in doktoriral iz prava, nato pa se je pridružil komunistom. Sodeloval je v španski državljanski vojni, kasneje se je pridružil partizanom. V prvi slovenski vladi pa je bil minister za finance. Po vojni je bil diplomat in sodnik. Leta 1969 je tako govoril na slovesnosti ob odkritju spominske plošče udeležencem prve pokrajinske konference Komunistične partije za Slovensko Primorje, ki je bila decembra leta 1942 na Vrhu pri Preserjah nad Branikom: Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha/Če je v pristanišču galeb, je na morju nevihta. Spominjamo se baritonista Sama Smerkolja, rojenega na današnji dan leta 1921 v Ljubljani. Po študiju je debitiral leta 1945 v Borodinovi operi knez Igor. Do upokojitve leta 1977 je uprizoril več kot 100 lirskih in dramskih vlog. Prisluhnimo ariji Wolframa iz Wagnerjeve opere Tannhäuser. Sama Smerkolja spremlja orkester RTV Ljubljana pod taktirko Demetrija Žebreta
Na Dunaju je na današnji dan leta 1656 umrl avstrijski feldmaršal in princ Ottavio Piccolomini Aragonski. Že 17 leten se je izkazal kot suličar v Španiji in končal kot poveljnik zmagovite vojske svetega rimskega cesarstva 30 letne vojne, ki je bila sprva verskega značaja med protestanti in katoliki in se sprevrgla v boj za frankovsko-habsburško dominacijo v Evropi. Na Kontovelu se je na današnji dan leta 1901 rodil revolucionar Franc Štoka. Kot mlad ribič se je pridružil komunističnemu gibanju, pred fašisti se je umaknil v Argentino, od koder so ga izgnali v domovino, kjer so ga fašisti konfinirali na Ponzo. Februarja 1945 je postal komisar Komande mesta Trst, po osvoboditvi je vodil pogajanja z zavezniki. Na današnji dan leta 1916 so britanske čete ob belgijski podpori iz sosednejga Konga zasedle nemško garnizijo v Mpwapwi v njihovi koloniji v vzhodni Afriki. V ponedeljek na pariški mirovni konferenci razprava o mirovni pogodbi z Italijo, tako je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik, ki je poročal tudi o imperialističnih argumentih italijanskega ministrskega predsednika Alcida De Gasperija, ki je trdil je da, francoska črta odvaja Jugoslaviji 180 tisoč Italijanov, Italiji pa 69 tisoč Slovanov. V Postojni je na današnji dan leta 1981 umrl zdravnik Franc Ambrožič. Po prvi svetovni vojni je bil prostovoljec na Koroškem. Medicino je zatem študiral v Zagrebu in na Dunaju. Služboval je v Trstu, Pivki in Postojni, kjer je bil primarij tamkajšnje bolnišnice. Po osvoboditvi je postal predsednik izvršnega odbora Tržaškega okrožja. V oddaji Primorska in njeni ljudje Andreja Jelačina se je leta 1971 takole spominjal svojih zdravniških začetkov na Pivškem: Srpana če veter zvedri, vreme še dolgo trpi./Če bliski prihajajo od zahoda, ne prihajajo zaman. V Luzernu je na današnji dan leta 1996 v 82 letu starosti umrl dirigent in skladatelj Rafael Jeronym Kubelik. Leta 1948 se je družina preselila v Združene države Amerike, kjer je prevzel vodenje čikaškega filharmoničnega orkestra, zatem je vodil orkester kraljeve opere v Londonu in newyorške opere Metropitan. S simfoničnem orkestromin zborom bavarskega radia je Rafael Jeronym Kubelik posnel tudi Zbor lovcev iz 3 dejanja opere Carla Marie von Webra Čarostrelec
Antični Grki so olimpijske igre organirirali od leta 776 pred našim štetjem do leta 393 našega štetje, ko jih je Cesar Todozij ukinil. Tekmovali so le fantje, prisotna je bila samo voditeljica Demetrinega templja, v spremstvu devic. Na 94. igrah leta 404 pred našim štetjem je to zapoved prelomila Callipatira, hči olimpijskega zmagovalca Diagorosa iz Rodosa, ki je po moževi smrti prevzela vloga trenerja za sina boksarja. Ko so mu podelili lovorov venec, pa se ji je med skokom čez ograjo zataknila tunika, tako da ga je na prizošču objela sina gola. Tako se je zapisala v olimpijske legende, saj so atletinjam dovolili nastop šele na igrah v Parizu leta 1900. Padec Gorice je v zaledju fronte napovedal nov begunski val: "Na vse zgodaj zjutraj so hodili orožniki od hiše do hiše z ukazom, da moramo zapustiti domove, ker je postajalo vedno bolj nevarno za naša življenja. Vsak je naložil le nujne reči. Prašiče, kokoši, kuhinjske omare, omare za obleko in vso ostalo drobnarijo smo pustili doma. Doma je ostala tudi vinska posoda in kmečko orodje," je v svojem dnevnik napisal Avgust Arčon iz Voljčje Drage. Silen opomin za Pariz Primorci so zaman krvaveli!« Goriško ljudstvo razbilo manifestacijo šovinistov: Hoteli so jo uprizoriti ob trideseti obletnici vkorakanja italijanskih čet, ki so prinesle tako krvavo suženjstvo" Na današnji dan leta 1986 je v Ljubljani umrl igralec Janez Rohaček. Najprej se je izučil za kovinarja in delal kot strugar. Že pred drugo svetovno vojno je nastopal v Drami, kjer je kasneje odigral kar 120 vlog. Zablestel v radijski igri, prisluhnimo mu v Presleyevi igri Odstranite norce A ko je na sv. Lovrenca dan lepo, bo vsa jesen lepa./Ob Lovrencu in Jerneju lepih dni, se vsakdo jeseni lahko veseli./ Sv. Lovrenca grozdje mehko, viničar obeta si vino sladko. V Salzburgu je na današnji dan leta 1806 umrl skladatelj Johann Michael Haydn. Mlajši brat svetovno znanega Josepha je potem, ko je Wolfgang Amadeus Mozart leta 1781 prelomil s salzburškim dvorom, zasedel njegovo mesto dvornega organista in koncertnega mojstra kar za 43 let. Pisal je tako nabožna kot instrumentalna dela. Slovaški komorni orkester je pod taktirko Bohdana Warehala posnel menuet iz simfonije v C-duru Johanna Michaela HaydnaHaydna
V Štandrežu se je na današnji dan leta 1676 rodil organizator pasijonov Lovrenc Marušič-Romuald. Leta 1700 je postal kapucinski pridigar štajerske provice, kamor je sodil tudi goriški samostan. Čez 20 let je v Škofji Loki s tolminskim bratom Agatangelom v loškem in kraškem narečju napisal škofjeloški pasijon. Besedilo se je ohranilo v rokopisni obliki s 13 dramatičnimi podobami in z več kot tisoč verzi. Na današnji dan leta 1886 se je na Ustjah pri Ajdovščini rodil izumitelj Franjo Bratina. V letih pred prvo svetovno vojno je bilo izumiteljstvo v zraku. Bratina se je najprej posvečal letalstvu in sodeloval s Stankom Bloudkom. Kasneje je postal referent za hladilno industrijo Jugoslavije. Zaslužen je tudi za prvo elektrarno v Ajdovščini. Na današnji dan leta 1916 so po umiku avstro-ogrske vojske na razervne položaje in razstrelitvi loka solkanskega mostu italijanske enote zasedle Gorico in Doberdobsko planoto. O tem podrobneje zgodovinar Branko Marušič: Na 11. poletnih olimpijskih igrah je na današnji dan leta ameriški atlet Jesse Owens je osvojil kar 4 zlate kolajne in kot temnopolti športnik je onemogočil poskus nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja, da bi igre izrabil za triumf rasistične teorije o večvrednosti arijske rase. V arhivu hranimo izjavo Jeesija Owensa: Kardeljev pridržek v Parizu Nadaljnje sodelovanje Jugoslavije pogojno, dokler konefrenca ne dokaže, da si zares prizadeva doseči čim večje soglasje. Pojavili so se namreč kar štiri načrti tržaškega statuta. Če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje./Če je maestral svež, je burja blizu V Särü je na današnji dan leta 1966 v 75 letu starosti umrl skladatelj Gösta Nystroem. Po študiju na konservatoriju v Stocholmu se je izpopolnjeval v Copenhagnu in Parizu. Zatem je delal kot glasbeni kritik in veliko komponiral v modernističnem slogu, čeprav so najbolj znane njegove romance iz cikla Pesmi o morju, zato prisluhnimo odlomku preludija Nevihte iz leta 1934, ki jo je posnel orkestrer švedskega radia pod taktirko Evgenija Svetlanova:
Danes se spominjamo začetka planinstva v Evropi: na današnji dan leta 1786 sta se lovec Jacques Balmat in zdravnik Michel-Gabriel Baccard povzpela na vrh 4 tisoč 807 metrov visokega Mont Blanca. Čez 12 let in 14 dni so bohinjski lovci Matija Kos, Štefan Rožič in Luka Korošec ter fužinarski ranar Lovrenc Willomitzer uspešno prišla na vrh Triglava. Na Kredarici pod Triglavom so desetega avgusta leta 1896 odprli planinsko kočo. Po umiku avstro-ogrska vojske po ukazu generala Svetozarja Borojeviča na levi breg Soče je na današnji dan leta 1916 v svojem dnevnik Avgust Arčon iz Voljčje Drage napisal: "Tega dne smo se kopali v reki Vipavi. Zabavali smo se s skakanjem v vodo in plavanjem pod vodo in potem smo zaslišali nad nami eksplozijo šrapnelov in padce svinčenih kroglic v vodo. Z vso naglico smo se oblekli in stekli proti domu. To je bilo moje zadnje kopanje v Vipavi, preden smo šli v begunstvo" V ozračju nezaupanja in sumničenja, tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil pregled odmevov javnih občil na zasedanje pariške mirovne konefrence. »New York Times meni, da je včerajšnja razprava v Parizu dvignila temne oblake, saj je nastal prepad med zapadnimi in vzhodnimi silami. " Na današnji dan leta 2006 je v Parizu umrl Vladimir Kavčič, francoski pesnik z imenom Jean Vodaine. Obiskoval je francoske šole in se temeljito pofrancozil. Napisal je več kot deset pesniških zbirk, za zbirko Le Toron noir je prejel Verlainovo nagrado. Ob 80-i obletnici so v Tolminu pripravili pregledno razstavo Vodainovih del, pesnik in tiskar pa se je tako spominjal rodne grude: Če pride dež od morske strani, je temporal./Če pride dež od severa, je dež od burje./Če pride od juga, zmoči za dva pluga V Ljubljani je na današnji dan leta 1971 umrl skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar. V Novem mestu ga je glasbeno izobrazil Ivan Hladnik, zatem je delal kot lekarnar. Na Jesenicah je po prvi svetovni vojni organiziral gledališče, od leta 1931 je z orkestrom nastopal v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, kjer so uprizorili njegovo opereto Študentje smo. Glasbena govorica Danila Bučarja je blizu ljudskem občutju, predvsem v zborovskih skladbah. Prisluhnimo skladbi Danila Bučarja Tam, kjer pisana so polja, ki jo je posnel Slovenski oktet
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Cesar Franc II. je na današnji dan leta 1806 je po nastanku Renske zveze, težnjah Bavarske, Prusije in nekaterih drugih večjih članic in po ultimatu farncoskega cesarja Napoleona I. odložil krono cesarja Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Istočasno se je ovenčal s krono prvega avstrijskega cesarstva, in kot Franc I. 7. maja leta 1816 začel istrski obisk v Kopru, o čemer podrobneje zgodovinar Dean Krmac: Na današnji dan leta 1916 se je začela 6. soška bitka. Štiri italijanske divizije so napadle Sabotin, tri pa Sv. Mihael. S padcem Sabotina je postalo goriško mostišče nebranljivo, tako da se je avstroogrska vojska organizirano umaknila na obrambno črto na Solkan - rob Gorice - Šempeter - Vrtojba. Ob umiku je razstrelila glavni lok Solkanskega mosta. V Kromberku se je na današnji dan leta 1921 rodila učiteljica in novinarka Danica Poberaj - Venturini. V začetku leta 1950 je prišla v Koper, kjer se je zaposlila v delniški družbi Radiofonija, kjer je bila tudi bralka v italijanščini. Leta 1979 se je tako spominjala prvih poročil leta 1949: V Vodnjanu se je na današnji dan leta 1946 rodil grafični oblikovalec Miljenko Licul. Njegov opus odraža zgodovino države zadnjih 25 let, od podobe partijskega kongresa, slovenske potne liste, denar, osebne izkaznice, znake, podobo Univerze Ljubljana, narodne galerije in še bi lahko naštevali. Pred petimi leti je o tem povedal: Drugi teden mirovne konference Kardelj v odboru za poslovnik o nalogah konference: "Najti mora pravične rešitve in poskrbeti, da bivše sovražne države ne bodo mogle nikogar več napasti", tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 poročal torkov tržaški Primorski dnevnik Agošta pisan grozd, oktober grozd dober. Na današnji dan leta 1871 je na gradu Kalec umrl pisatelj, skladatelj in politik Miroslav Vilhar. Leta 1851 je začel izdajati Slovenski koledar, leta 1863 pa časopis Naprej, orgnaiziral je tabor na Kalcu. V Postojni so mu prvič postavili spomenik, delo kiparja Alojzija Repiča, že leta 1906, a so ga fašisti poškodovali, prenesli za cerkev in ga leta 1941 uničili. O ponovnem odkritju spomenika 19-ga maja leta 1995 je poročal Tomo Šajn: dga-59 Slovenski oktet bo sedaj zapel znamenito Vilharjevo pesem Zagorski zvonovi
Sultan Sulejman Veličastni je na današnji dan leta 1566 s svojo vojsko prispel pred trdnjavo Siget, ki jo je branil hrvaški ban Nikola Zrinjski. Pred trdnjavo so potekali siloviti in dolgotrajni spopadi, vendar je Sulejman z močnejšo vojsko uspel trdnjavo zasesti. Coronini so stara plemiška rodbina langobardskega izvora, ki so se proti koncu 15-ga stoletja naselili na Goriške. Kromberški veji pripada na današnji dan leta 1846 v Boštanju rojeni grof in politik Alfred Coronini-Cronberg. Podrobneje o njem Renato Podberšič : Na današnji dan leta 1916 se je začel večji premik britanskih enot v vzhodni Afriki po hribovju Nguru. Britanskim, indijskim in južnoafriškim enotam v čau prve svetovne ni uspelo premagati nemške vzhodnoafriške vojske, ki se je pod poveljstvom generalmajorja Paual Emil avon Lettow-Vorbecka, predala šele teden dni po koncu vojne v Evropi leta 1918 V Kopru se je na današnji dan leta 1976 rodil turistični organizator, nepremičninski agent mednarodni nogometni sodnik Damir Skomina. V prvi slovenski nogometni ligi je začel soditi že leta 2000, samo tri leta kasneje pa je že postal mednarodni sodnik. Leta 2008 je sodil tudi na olimpijskih igrah v Pekingu. V zgodovino se je zapisal kot prvi Slovenec, ki je leta 2012 sodil na evropskem nogometnem prvenstvu na Poljskem in v Ukrajini, ko je v pogovoru s Sandijem Škavrčem povedal: Jakobova ajda in Ožboltova répa le redkokdaj lépa./Bolje bonaca na krmi, kot nevihta na premcu V Parizu se je na današnji dan leta 1926 rodila skladateljica Betsy Jolas. Po diplomi na Bennington College, kjer se je temeljito seznanila z deli Lassusa in Palestrine je v rodnem mestu končala še konservatorij, na katerem je tudi poučevala. Skladateljsko se je zgledovala po neoavantgardistih, zlasti Antonu Webernu, zato prisluhnimo odlomku skladbe iz leta 1967 D'un opéra de voyage, ki jo je posnel orkester du Domaine musical, pod taktirko Gilberta Amyja:
Leta 1666 je angleški matematk, fizik in zvedozoslovec Isaac Newton izoblikoval gravitacijski zakon ter utemeljil moderno nebesno mehaniko. Ugotovil je, da je mogoče z zemeljskimi zakoni pojasniti gibalne poti nebesnih teles. V tržaškem Narodnem domu se je na današnji dan leta 1906 rodil igralec Rado Nakrst. Na odru je prvič nastopil kar v rojstni hiši kot otrok, kar je zaznamovalo njegovo življensko usodo. Leta 1976 je za življensko delo prejel Borštnikov prstan, ko ga je pred mikrofon povabila Vesna Čehovin, se je takole spominjal svojega igralskega krsta: Na verdunski fronti so se na današnji dan leta 1916 začeli francoski protinapadi, je na današnji dan leta 1916 pisala petkova Edinost. Združene države Amerike pa so za 25 milijonov dolarjev od Danske kupile Deviške otoke v Malih Antilih, predvsem zaradi tega, da se tam ne bi utrdila nemška vojaška mornarica. V Trstu se je na današnji dan leta 1946 rodil raziskovalec in publicist Pavel Strajn. Med študijem se je vključil v levičarsko gibanje in se zaposlil v Slovenskem raziskovalnem inštitutu. Leta 1978 je kot tajnik tako opredelil delo inštituta: Jugoslavija o internacionalizaciji Trsta, tako je na današnji dan leta 1946 nedeljski Primorski dnevnik naslovil uvodnik uredništva, v katerem so jugoslovanske zahteve tako opredeljene:«Svobodno mesto Trst s svojo okolico naj bi bil svobodni teritorij pod zaščito Varnostnega sveta in v realni uniji z Jugoslavijo.« V Honoluluju se je na današnji dan leta 1961 rodil 44. predsednik Zdrženih držav Amerike Barack Hussein Obama. V Chicagu je delal kot organizator v skupnosti, kar mu je dalo podlago za eno najučinkoviteje organiziranih predsedniških kampanj v ameriški zgodovini. Prilsuhnimo odlomku nastopnega govora januarja leta 2009: Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči./Velika vročina, umazano morje Na današnji dan leta 1956 se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začelo poskusno predvajanje prvega televizijskega programa v Sloveniji. Rojstni dan takratne Televizije Ljubljana pa je bil 11. oktober 1958, ko so začeli oddajati eksperimentalni program, ki se je ustalil 28. novembra, ko je program postal reden. Video killed the radio star nam bodo sedaj zapeli The buggles
Neveljaven email naslov