Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poroka francoskega kralja Henrika IV. z Marijo Medičejsko je poleti leta 1600 svetovno kulturno zakladnico obogatila z opero. Na dvoru v Firencah so za poročno slovesnost pripravili tudi uprizoritev opere Evridika skladatelja Jacopa Perija po besedilu Ottavia Rinuccinija.
"Novi veliki boji na primorski fronti. Italijani po srditih bojih zopet povsod odbiti, tako je torkova Edinost 20. julija 1915 naslovila poročilo z najbližjega bojišča prve svetovne vojne.
Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 osrednjo pozornost posvetil sklepom prvega kongresa Osvobodilne fronte v Ljubljani: »Osvobodilna fronta mora ustvarjati zavedne graditelje svoje domovine, gospodarje na svojih tleh, ki se bodo zavedali, da v takih izrednih prilikah, kakršne so sedanje, ni mogoče ničesar napraviti brez pripravljenosti na žrtve.«
Na današnji dan leta 1945 se je v Svetem Križu pri Trstu rodil igralec, režiser, publicist in ekolog Vladimir Šav. V Kopru je vodil eksperimentalno gledališko skupino Mandala, v Ljubljani pa še Vetrnico, s katero je gostoval tudi v Kanadi in Združenih državah Amerike. Od leta 1980 je ustvarjal v dolini Dragonje, o načrtovanem krajinskem parku je povedal:
Kŕn je razložena gorska vas, ki je nastala iz nekdanjih planšarskih naselij. Ime je verjetno sorodno s krní in torej prvotno pomeni odkrhnjen, okrnjen vrh. Italijansko ime Monte Nero je nastalo med prvo svetovno vojno, ko je neki italijanski častnik italijanski zapis imena prebral s 'c' in ne s 'k' ter vprašal kmeta, kaj to pomeni, ta pa mu je slišano 'črn' prevedel v italijanščino - 'nero'.
V Soissonsu je na današnji dan leta 1825 umrl zborovodja, dirigent in skladatelj Joseph-Denis Doche. Leta 1817 je napisal skladbo Te souviens-tu ? o Napoleonovi epopeji, prisluhnimo
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Poroka francoskega kralja Henrika IV. z Marijo Medičejsko je poleti leta 1600 svetovno kulturno zakladnico obogatila z opero. Na dvoru v Firencah so za poročno slovesnost pripravili tudi uprizoritev opere Evridika skladatelja Jacopa Perija po besedilu Ottavia Rinuccinija.
"Novi veliki boji na primorski fronti. Italijani po srditih bojih zopet povsod odbiti, tako je torkova Edinost 20. julija 1915 naslovila poročilo z najbližjega bojišča prve svetovne vojne.
Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 osrednjo pozornost posvetil sklepom prvega kongresa Osvobodilne fronte v Ljubljani: »Osvobodilna fronta mora ustvarjati zavedne graditelje svoje domovine, gospodarje na svojih tleh, ki se bodo zavedali, da v takih izrednih prilikah, kakršne so sedanje, ni mogoče ničesar napraviti brez pripravljenosti na žrtve.«
Na današnji dan leta 1945 se je v Svetem Križu pri Trstu rodil igralec, režiser, publicist in ekolog Vladimir Šav. V Kopru je vodil eksperimentalno gledališko skupino Mandala, v Ljubljani pa še Vetrnico, s katero je gostoval tudi v Kanadi in Združenih državah Amerike. Od leta 1980 je ustvarjal v dolini Dragonje, o načrtovanem krajinskem parku je povedal:
Kŕn je razložena gorska vas, ki je nastala iz nekdanjih planšarskih naselij. Ime je verjetno sorodno s krní in torej prvotno pomeni odkrhnjen, okrnjen vrh. Italijansko ime Monte Nero je nastalo med prvo svetovno vojno, ko je neki italijanski častnik italijanski zapis imena prebral s 'c' in ne s 'k' ter vprašal kmeta, kaj to pomeni, ta pa mu je slišano 'črn' prevedel v italijanščino - 'nero'.
V Soissonsu je na današnji dan leta 1825 umrl zborovodja, dirigent in skladatelj Joseph-Denis Doche. Leta 1817 je napisal skladbo Te souviens-tu ? o Napoleonovi epopeji, prisluhnimo
Človeštvo se lahko angleškemu zdravniku Edwardu Jennerju zahvali, da je odpravilo s črnimi kozami. Prisluhnil je ljudskemu glasu, da te bolezni ne dobi tisti, ki je prebolel goveje koze. Na današnji dan leta 1796 se je odločil, da bo roko osemletnega Jamesa Phippsa cepil z gnojem iz rane govejih koz. Pri dečku so se razvile podobne rane, vendar ni zbolel. Ko so ga po šestih tednih cepili z gnojem iz rane črnih koz, ni bilo nikaršne reakcije. Velški utopični socialist Robert Owen se je rodil 14. maja 1771 v Newtownu. Vzrok kapitalističnih kriz je videl v pomanjkljivem sistemu delitve, o čemer je pisal v delu Socialni sistem. "Občinsko starešinstvo v Koprivi je imenovalo generalnega polkovnika Svetozarja Boroeviča častnim občanom občine Kopriva," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Na današnji dan leta 1921, dan pred parlamentarnimi volitvami, je bilo že tako napeto, da so pred Ospom, Gabrovico in Črnim Kalom ter pod Mačkovljami vaščani postavili barikade, da bi preprečili fašistom škvadristom odvzem glasovnic. O tem in o žrtvi na barikadi, Andreju Žerjulu iz Gabrovice, hranimo v arhivu pričevanje tedaj štirinajstletnega Maria - Josipa Slavca iz Ospa: "Našim bratom v Julijski krajini sporočam, da bomo varovali in branili njihove pravice." Tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil povzetek govora maršala Tita ob odprtju 3. Mladinskega kongresa Jugoslavije v Zagrebu. Sveti Pankracij, Servacij, Bonifacij so ledeni svetniki; če prej ni slane bilo, tudi pozneje ne bo mrazilo./Mokri trojaki, tolst Božič Ako na Trijakov dan dežuje, dobro letino oznanuje Na današnji dan leta 1981 je v Ljubljani umrl skladatelj in dirigent Rado Simoniti. V Črnomlju je vodil prvo partizansko pihalno godbo, v Gravini pri Bariji pa je ustanovil partizanski pevski zbor Srečko Kosovel, česar se je leta 1965 tako spominjal: Po diplomski predstavi Traviate je redno dirigiral v ljubljanski operi. Kot skladatelj je izrazit melodik, napisal je okoli 600 samospevov in zborovskih pesmi, kantato Kolednica mladinskih brigad in operno agitko Partizanka Anka. Iz Simonitijevega cikla Ljubezenskih pesmi prisluhnimo uspešnici Samo en cvet. Tenorista Jurija Rejo spremljajo simfoniki RTV Slovenije pod taktirko Antona Nanuta:
Portugalski jezuit in misijonar Manuel de Nobrega je v brazilski prestolnici Sao Salvador da Bahia de Todos Santos na današnji dan leta 1551 ustanovil jezuitski kolegij Sao Paolo in prvo nadškofijo v Braziliji. Tedaj so jezuiti skušali Indijance zavarovati pred zlorabami kolonistov in zasužnjevanjem. "Jugovzhodno hohenzollernske utrdbe pri Hulltichu so palatinski bataljoni naskočili več angleških postojank. Vzhodno bojišče: nemško letalsko brodovje je izdatno obmetalo z bombami horodziejski kolodvor na progi Krašin- Minsk," tako je sobotna Edinost na današnji dan leta 1916 povzela uradno vojaško sporočilo iz Berlina. Na današnji dan leta 1941 je na Mali gori pri Ribnici padel Danilo Zelen, tigrovec in borec za osvoboditev Primorske. Ob 55-letnici tragičnega dogodka je Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Tigra odkrilo spominsko obeležje; zgodovinar Milan Pahor je tako ocenil začetek oborožene vstaje: Povojne čistke so povsod doživele vsaj delni polom. V Franciji so od 311 tisoč preiskanih primerov z izrekom kazni zaključili le 95 tisoč primerov. Najpogosteje je obsojenca doletel odvzem državljanskih pravic. Toda večina kazni je bila razveljavljena s pomilostitvijo leta 1947. Na današnji dan leta 1981 se je rodil inženir informatike in politik Luka Manjlovič. Leta 2014 je kandidiral za župana Mestne občine Nova Gorica, osebno ni uspel, je pa v mestni svet prišla njegova lista. Takrat je ob 10-obletnici tako predstavil načrt internetne dostopnosti: Servacij je ledenacij/Če je pred Servacijem poletje, mraz rad pritiska na cvetje/Sveti Pankracij. Servacij, Bonifacij so ledeni svetniki; če prej ni slane bilo, tudi pozneje mrazilo ne bo V Bordeauxu se je na današnji dan leta 1876 rodil skladatelj Raoul Laparra. Po končanem konzervatoriju je 23-leten napisal svojo prvo opero Oslova koža, zaslovel pa je s La Habanero v pariški operni hiši Opéra comique leta 1908. Prisluhnimo bas baritonistu Vanniu Marcouxu:
V Trstu se je na današnji dan leta 1876 rodila slikarka Ema Abram. Najprej je slikala v delavnici slikarja Ballarinija in študirala na slikarski akademiji v Munchnu. Med vojnama je kot članica društva tržaških poklicnih likovnikov razstavljala po vsej Evropi. Najbolj uspele so njene impresionistično navdahnjene krajine. V Škofji Loki se je na današnji dan leta 1916 rodil pravnik Peter Kobe. Leta 1974 se je tako spominjal posledic vojne za njegovo kariero: Po osvoboditvi je Peter Kobe delal na javnem tožilstvu, na inštitutu za kriminologijo, od leta 1966 je predaval kazensko-procesno pravo in urejal revijo Pravnik. V Odesi so na današnji dan leta 1916 ustanovili prvo dobrovoljsko srbsko divizijo, sestavljeno iz slovenskih, hrvaških in srbskih avstroogrskih vojaških ujetnikov v Rusiji. Septembra so divizijo, ki je štela 19 tisoč vojakov, premestili na romunsko fronto v Dobrudži, kasneje pa se je na Solunski fronti borilo okoli 40 tisoč vojakov. Slovensko glasbeno življenje je močno zaznamoval tenorist Jurij Reja, rojen na današnji dan leta 1936 v Gonjačah pri Šmartnem v Brdih. Po obiskovanju srednje gozdarske šole se je odločil za študij glasbe na pedagoški akademiji, kasneje se je šolal še na Dunaju. V ljubljanski operi je pel od leta 1969. Koncertiral je na številnih evropskih opernih odrih. "Jugoslovansko ljudstvo enoglasno zahteva pravično rešitev pripadnosti Trsta in Julijske krajine." Tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročila z zborovanj po vsej Jugoslaviji, na katerih so izrazili ogorčenost nad predlogi ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo. Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sod priteče/Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je znan/Če je sv. Pankrac a dan lepo, bo vino močno. Za diplomsko delo na petrograjskem konservatoriju je Dmitrij Šostakovič napisal svojo prvo simfonijo. Izvedli so jo na današnji dan leta 1926 v Leningradu pod taktirko Nikolaja Malka. Prisluhnimo odlomku prvega stavka, simfoničnemu orkestru iz Chicaga in dirigentu Leonardu Bernsteinu
Zadnji veliki proces proti čarovnicam na Slovenskem je bil na današnji dan leta 1701 v Ribnici, ko so na smrt z obglavljenjem in sežigom na grmadi obsodili Marino Češarkovo. Množični procesi proti čarovnicam so se začeli leta 1484 in trajali do leta 1766, ko je cesarica Marija Terezija podpisala patent, po katerem so morali čarovnicam soditi le na posebnemu sodišču. Podrobneje o tem Marjeta Tratnik -Volasko, avtorica knjige Čarovnice: predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah: "Dasiravno je severna Amerika s svojimi 100 milijoni in pol kvadratnih kilometrov in okolo 100 milijonov prebivalcev gospodarsko najbogatejša država, vendar njene vojne sile ne odgovarjajo njenemu današnjemu svetovnemu položaju. Težkih oblegovalnih topov in poljskih havbic, ki igrajo v sedanji svetovni vojni veliko ulogo, skoro da ni," tako je Edinost na današnji dan leta 1916 povzela analizo vojaških strategov iz Berlina. Zlom avstrijske banke Credit-Anstalt, do katerega je prišlo na današnji dan leta 1931, je vplival na politiko in gospodarstvo po vsej Evropi, saj je svetovna gospodarska kriza s tem dosegla svoj vrh. "Mir, ki ga gradimo, mora biti pravičen mir. Jugoslovanski narodi ne bodo nikoli pristali na to, da bi prišel znaten del našega ljudstva na milost in nemilost tuji vladi in zatiranju." Tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil povzetek govora podpredsednika Kardelja pred svetom zunanjih ministrov v Parizu, ki ga je objavil Tanjug. Maj v blatu, žito v avgustu/Maj je oslovski mesec, pravita istrska pregovora. V Čakovcu se je na današnji dan leta 1896 rodil skladatelj Josip Štolcer-Slavenski. Po študiju v Budimpešti in na Dunaju je delal v Zagrebu, od leta 1924 pa v Beogradu, kjer je predaval na glasbeni akademiji. Še ko študent se je pridružil pobudi Bele Bartoka za raziskovanje in vnašanje elementov ljudske glasbe v sodobne skladbe, kar je kasneje najbolj izrazito uporabil v svoji suiti Balkanofoniji. Iz raznovrstnega opusa prisluhnimo Šaljivki iz 3. dejanja, ki jo je posnel Godalni orkester iz Beograda po taktirko Oscarja Danona:
V Parizu so na današnji dan leta 1796 zatrli "zaroto enakih", ki je bila poskus prevrata proti direktoriju. Francois Babeuf je želel uvesti proletarsko diktaturo, vendar so aretirali 1o njegovih utopističnih pristašev. Na današnji dan leta 1876 se je na Vrhniki rodil pesnik, pisatelj in dramatik Ivan Cankar. Izvode njegove pesniške zbirke Erotika, ki je izšla pred 100 leti, je dal takratni ljubljanski škof Jeglič zažgati. Odtlej je Cankar živel v večnih nasprotjih z vladajočim delom slovenske družbe in zrasel v izrednega družbenega kritika. V arhivu hranimo spomine in pričevanja Angele Vode, Edvarda Kardelja in Janka Kosa: "Ker prevladuje mnenje, da je treba poklica pri ponovnem pregledovanju potrjenih črnovojniških letnikov 1807 do 1866 pričakovati v kratkem, se ponovno poudarja, da je imenovanemu pregledovanju namen, da se že sedaj zagotovi nepretrgano dostavljanje nadomestkov za armado na bojišču tudi za poznejše čase in da najbrž ni pričakovati poklica, preden ne bodo v glavnem končana žetvena dela," je obveznike mirila sredina Edinost na današnji dan leta 1916. Na današnji dan leta 1921 se je v Velikih Laščah rodil novinar Jože Koren. Leta 1989 je za 45. novinarsko delo prejel zlato Tomšičevo plaketo partizanskim novinarjem, ko je o londonskemu memorandumu povedal: "Zakaj plačujejo s krivico?" Tako so naslovili petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 in sklenili: »Primorsko ljudstvo, ki je toliko žrtvovalo za svojo svobodo, ne more verjeti, da bo mogla krivica zmagati nad pravico!" Na današnji dan leta 1996 je v Trstu umrl režiser, igralec in publicist Jože Babič. Družina se je iz Trsta pred fašisti umaknila v Maribor, kjer se je z gledališčem srečal pod vodstvom Vladimirja Skrbinška, kar je ob 70-em jubileju takole opisal/ Veliki traven moker, rožnik pa mlačen - kmet bo to leto žejen in lačen/ Majnika dosti dežja obeta jeseni dosti vsega Na današnji dan leta 1946 se je v škotskem Maryhillu rodil Donovan Phillips Leitch. Mednarodni uspeh je doživel s kitaro in z ustno harmoniko. Kasneje je svoje aranžmaje obogatil. Prisluhnimo pesmi Atlantis
V Slavini se je na današnji dan leta 1806 rodil velepodjetnik in mecen Nep Janez Kalister. Že 15-leten je začel trgovati z žitom in usnjem. Cesarski konjušnici v Prestranku in Lipici je oskrboval s senom in ovsom. Kasneje je v Trstu ustanovil več podjetij ter jemal v zakup cestnine in užitnine v raznih krajih Avstrije in počasi postal eden najpremožnejših Tržačanov. Dediči so mu na tržaškem pokopališču postavili nagrobnik s prvim napisom v slovenščini. Ob izidu knjige Slavinska fara je o njem Jožef Boštjančič povedal: "Italijanska bojišča: živahen laški topovski ogenj proti delom goriškega pretimostja in v šmartinskem okolišu. Pomorski in zračni boji. Zapadno bojišče: Nemci uspeli na zapadnem bregu Moze na griču 304. Srditi boji na desnem bregu pri zaselju Thiaumontu. Ruska, balkanska in turška bojišča: položaj neizpremenjen," tako je na današnji dan leta 1916 poročila z bojišč prve svetovne vojne strnila torkova Edinost. Na današnji dan leta 1936 se je v Lokovcu nad Čepovanom rodil škof in publicist Metod Pirih. Po končanem študiju bogoslovja v Ljubljani je kot kaplan služboval v Solkanu, deset let je bil tajnik koprskega škofa Janeza Jenka do leta 1974, ko je dve leti v Rimu študiral duhovno teologijo in dosegel magisterij s tezo Duhovnikovi sodelavci v Cerkvi na Slovenskem. Leta 1985 je bil v Kopru posvečen v škofa. V našem arhivu hranimo oddajo Silve Ferletič iz leta 1989 o božiču kot dela prostem dnevu in škofovo izjavo o tem: Zanesljivi statistični podatki o številu samomorov takoj po vojni ne obstajajo; češka poročila iz leta 1946 so priobčila, da se je na Češkem in Moravskem ubilo 5 tisoč 58 Nemcev. S prisilno delovno silo nemškega rodu so, podobno kot na Češkem, ravnali tudi drugod po Evropi, tudi v Veliki Britaniji, kjer je na začetku leta 1948 še vedno delalo 110 tisoč nemških vojnih ujetnikov. Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v kašči kaj. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1931 rodil violinist in pedagog Igor Ozim. Ob 60-em jubileju se je tako spominjal razlogov za poklicno odločitev/ Po končani akademiji v rodnem mestu se je izpopolnjeval pri Maxu Rostalu v Londonu. Nastopal je z najbolj znanimi simfoničnimi orkestri. Vzporedno s solistično je zasnoval tudi uspešno pedagoško kariero. Prisluhnimo odlomku prvega stavka Tartinijevega Koncerta za violino in godalni orkester v g-molu. Igorja Ozima spremlja orkester Slovenski solisti pod taktirko Marka Muniha:
Wormški državni zbor Svetega rimskega cesarstva je na današnji dan leta 1521 dal Martinu Lutru možnost zagovarjanja svojih verskih nazorov. Cesar Karel V. je 28. maja podpisal državno izobčenje Lutra in njegovih privržencev. Saški volilni knez Friderik III. je Lutra spravil na varno na grad Wartburg. Na današnji dan leta 1906 se je v Rimu rodil režiser Roberto Rossellini, utemeljitelj italijanskega neorealističnega filma. Med drugo svetovno vojno je snemal kratke propagandne filme odporniškega protifašističnega gibanja. Leta 1945 jih je vključil v svoj prvi igrani film Rim, odprto mesto. V bitki za trdnjavo Douaumont je na verdunski fronti na današnji dan leta 1916 po obstreljevanju skladišča streliva prišlo do eksplozije s požarom, ki terjal več sto žrtev. Natančnega števila ni bilo možno ugotoviti, dejstvo pa je, da se je v porušenem bunkerju znašlo več kot 600 nemških vojakov. Prizorišče je danes uradno nemško vojaško pokopališče. Na današnji dan leta 1932 se je v Križu pri Trstu rodil tenorist Karlo Košuta. Šolanje na tržaški gimnaziji je opustil, ko se je družina izselila v Argentino. Tam si je kruh služil sprva kot mizar, kmalu pa mu uspelo postati svetovno znan tenorist. Svojih začetkov se je v oddaji Vesne Čehovin iz leta 1975 takole spominjal: "Humanité o tržaškem vprašanju: Trst ne sme postati ognjišče nemirov in sovraštva," tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik naslovil poročila iz Pariza, kjer na zasedanju sveta zunanjih ministrov ni prišlo do nikakega sporazuma glede bodočnosti Trsta in italijanskih kolonij, zato so prešli na preučevanje mirovnih pogodb z balkanskimi državami, najprej z Romunijo. Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. Spominjamo se tudi rojstnega dne znamenite kokakole. John Styth Pembreton je bil lekarnar v Atlanti. Na današnji dan leta 1886 je odkril temeljno sestavinsko razmerje še danes tajnega recepta izvlečkov koke, kofeina in sodavice. Skromna reklama prvega kupca, ki se je s tem napitkom rešil glavobola, je botrovala, da so v letu dni prodali 4 tisoč litrov kokakole, leta 1902 pa že milijon. Privoščimo si glasbeni požirek Mehurčkov Vasca Rossija:
Na današnji dan leta 1816 je istrski obisk v Kopru začel Franc I., zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar, o čemer podrobneje zgodovinar Dean Krmac: "V najbridkejšem silobranu proti protipravnemu vojevanju Angleške, je morala nemška vlada poseči po učinkujočem sredstvu podvodniške vojne. Ob tem stvarnem položaju more nemška vlada le ponovno izrekati svoje obžalovanje, da se človekoljubna čustva amerikanske vlade ne zavzemajo z enako toploto tudi za veliko milijonov žena in otrok, ki naj po jasno izrečenem namenu angleške vlade s svojimi po lakoti povzročenimi mukami prisilijo zmagovite armade centralnih vlasti v sramotno kapitulacijo," tako je tržaška Edinost pisala na danšnji dan leta 1916 o odgovoru vlade v Berlinu na ameriško noto. V Murski Soboti se je na današnji dan leta 1941 rodila psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič. V Ljubljani je študirala psihologijo in se po doktoratu leta 1987 izpopolnjevala na pariški Sorboni. Bila je predavateljica na Visoki šoli za socialno delo, raziskovalno se je posvečala družini, družinski terapiji in psihosocialni pomoči. O stereotipu psihiatrije pri Slovencih je povedala: "Kardeljeve izjave v Parizu: Zahtevamo ozemlja, kjer stoletja prebiva naše ljudstvo," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Pariza, kjer so na svetu zunanjih ministrov v soboto razpravljali o Trstu in Julijski krajini. "Byrensov predlog zagovarja plebiscit na ozemlju med sovjetsko in ameriško črto, Molotov pa je predlagal, naj se Trst dodeli Jugoslaviji proti odškodnini v drugih točkah mirovne pogodbe." Slana v začetku maja, zoritvi sadja jako nagaja./Velikega travna mokrota, malega srpana suhota. Na Šentviški Gori se je na današnji dan leta 1866 rodil skladatelj Ivan Laharnar. Pri 18-tih je postal orglar in dve leti kasneje pevovodja. Leta 1885 je bila objavljena njegova prva pesem Vina brž na mizo iz obširnega opusa 252-ih tiskanih in 77-ih delno tiskanih skladb ter 273-ih skladb v rokopisu. Prisluhnimo posnetku pesmi Rožici, ki jo je na reviji Primorska poje 1998 zapel Mešani pevski zbor Zdravko Munih iz Mosta na Soči:
Spominjamo se utemeljitelja psihoanalize Sigmunda Freuda, ki se je rodil na današnji dan leta 1856 v Freiburgu na Moravskem. Prvi je spoznal pomen podzavestnih procesov v človekovi duševnosti. V okviru svoje psihoanalitične metode je podrobno obdelal sanje, mitologijo in psihologijo množic. Obiskal je tudi divaško jamo, o čemer podrobneje filozof Mladen Dolar: Na današnji dan leta 1906 se je v Gorici rodil Bogdan Brecelj. Po študiju medicine v Ljubljani in na Dunaju se je posvetil ortopedski kirurgiji. Do odhoda v partizane leta 1942 je vodil ortopedski oddelek ljubljanske bolnišnice. Na svojem strokovnem področju je vpeljal nove metode zdravljenja, napisal številne strokovne knjige in pomagal je tudi pri ustanovitvi ortopedske bolnišnice v Valdoltri, o čemer podrobneje Zvonka Slavec Zupanič/ Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodil Janez Kramar, dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper. V našem arhivu hranimo pogovor Neve Zajc z Janezom Kramarjem ob izidu knjige Narodna prebuja na Primorskem leta 1991: "Na Rombonu so naše čete po krepki artiljerijski pripravi pregnale sovražnika iz več postojank, ujele 100 alpincev, med njimi 3 častnike, ter zajele dve strojni puški. V marmolatskem okolišu smo ponoči razkropili sovražen oddelek na vzhodnem pobočju hriba Sasso Undici. Drugače zmerno artiljerijsko delovanje," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Danes se spominjamo katastrofalnega potresa, ki je leta 1976 prizadel Posočje, Benečijo in Furlanijo. Elza Siniko iz Barda je Vesni Čehovin tako povedala:; Jure Pengov je kot tržaški dopisnik noč po potresu poročal: Če trta ob polni luni cvete, polni žlahtni grozdi obrodé. V New Orleansu se je na današnji dan leta 1926 rodila sopranistka Marguerite Piazza. Na državni univerzi Louisianne je petje študirala pri baritonistu Pasqualu Amatu in se leta 1944 pridružila ansamblu newyorške mestne opere ter debitirala z vlogo Nede v Leoncavalloviih Glumačih. Prisluhnimo posnetku arije Carmen iz leta 1957:
V Toursu je na današnji dan leta 1416 umrl teolog in humanist Georgius de Rain. V Brežicah rojeni Jurij je študiral na Dunaju. Leta 1403 je magistriral iz teologije in v Pariz pritegnil več slovenskih študentov. Pisal je tudi v glagolici in cirilici. "Živahnejše laško artiljerijsko delovanje pri Tolminu, Bovcu in na koroški fronti. Pri Gorici sestreljen laški zrakoplov. Naš letalski napad na Villesse in Ravenno. Ruska bojišča: splošni položaj neizpremenjen. Zapadno bojišče: na angleški fronti mestoma živahno bojno delovanje. Pri Verdunu ob »Mrtvem možu« na eni strani odbit francoski napad. Turška bojišča: Rusi niso zavzeli Erzingana. Razno: Ententa ni zagrozila z blokado Grške, ker le-ta ne dopušča prehoda srbskih čet. Konec nemirov na Irskem," tako je petkova Edinost na današnji dan leta 1916 strnila poročila o poteku prve svetovne vojne. Na današnji dan leta 1936 je italijanska vojska vkorakala v Adis Abebo in samo nekaj dni zatem je Mussolini razglasil ustanovitev italijanskega imperija. Italija je v osvajanje Etiopije vpoklicala tudi več tisoč slovenskih obveznikov. Med Abesinci, kakor so jim pravili, je bil tudi Stanko Merljak iz Rožne doline, ki leta 1970 v oddaji Primorski kraji in ljudje Andreju Jelačinu povedal: "Vso Julijsko krajino, vključno Trst je treba prepustiti Jugoslaviji. Obrazložitev sovjetskega zunanjega ministra Molotova," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročila iz pariškega zasedanja Sveta zunanjih ministrov. Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. V Madridu se je na današnji dan leta 1846 rodil skladatelj Federico Chueca. Nadarjenega fanta so že pri osmih letih vpisali na konservatorij, vendar so ga kasneje prisilili, da je vpisal študij medicine. Kljub temu se je posvetil glasbi in delal kot pianist in dirigent v Teatru Variedades. Tam je začel komponirati Zarzuele in z njimi zaslovel, zlasti v Južni Ameriki, zato prisluhnimo najbolj znani La Gran Via v izvedbi Coros cantores in madridskega komornega orskestra pod taktirko Enriqua Estele:
Na današnji dan leta 1616 v Loudunu podpisano premirje je končalo spopade državljanske vojne med protestantskimi hugenoti in katoliki v Franciji, dejansko pa se je končalo čez dobro leto dni z državnim udarom sil, zvestih kralju Ludviku XII. "3. dan meseca majnika za Italijo ni vesel spominski dan; pač pa je spominski dan prevaranih upov in za marsikoga, ki še taji to, dan skrivnega kesa," je pisala tržaška Edinost. Na verdunskem bojišču zahodne fronte so po treh dneh silovitega topniškega obstreljevanja Nemci zasedli znamenito Koto 304. "Proslava prvega maja v Trstu; 1. maj - dan nove veličastne zmage ljudstva, združenega in odločnega v protifašistični borbi; Nad 200-tisočglava množica je s svojim discipliniranim nastopom potrdila pred poštenim svetom svojo veliko moralno premoč nad barbarskimi organiziranimi fašističnimi napadalnimi bandami in nosilci novega fašizma. Nad 9 tisoč fizkulturnikov je nastopilo na prvem telovadnem zletu, manifestaciji moralne moči primorske mladine," je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 1981 umrl arhitekt in slikar Boris Kobe. Na Tehniški fakuleteti rodnega mesta je študiral arhitekturo pri Jožetu Plečniku. Po koncu druge svetovne vojne se je bolj ukvarjal s postavitvami javnih spomenikov ter s prenovo, zlasti srednjeveškega jedra Ljubljane. Na Piranskih dnevih arhitekture je tako razmišljal o arhitekturi in inovaciji: Če se maj z vročino začenja, mraz še po Urbanu, bivšem "dnevu mladosti", rad ne pojenja./Hladni majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. V Firencah je na današnji dan leta 1856 umrl pianist in skladatelj Adolfo Fumagalli. Že v času študija na milanskem konservatoriju je zablestel kot pianist in zatem veliko nastopal po vsej Evropi, zato prisluhnimo odlomku Fantazije iz Bellinijeve opere Puritanci:
Prvi guverner kolonije Nove Nizozemske je na današnji dan leta 1626 za 60 guldnov od Indijancev odkupil otok Manhattan, na katerem so začeli graditi Novi Amsterdam, ki so ga leta 1664 zasedli Angleži in ga preimenovali v New York. "Severno Dixmuide so po nenadnem obstreljevanju vdrli nemški oddelki v belgijsko črto in ujeli nekoliko dvanajstoric mož. Nadporočnik baron Althaus je nad cailletskim gozdom sestrelil svoje šesto sovražno letalo," tako je na današnji dan leta 1916 četrtkova tržaška Edinost povzela uradno sporočilo iz Berlina. V Negovi se je na današnji dan leta 1936 rodil medicinski tehnik, ljudski pisatelj in politik Ivan Kramberger. Od leta 1963 je delal v Nemčiji, kjer je v postal vrhunski strokovnjak za dializne aparate. Po vrnitvi je kandidiral na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije, ko je povedal: V prvem krogu je Ivan Kramberger zbral 18,8 odstotka glasov, vendar so ga na predvolilnem shodu v Jurovskem dolu ubili. V Dolenji vasi se je na današnji dan leta 1946 rodil kemik in rektor Radovan Stanislav »Stane« Pejovnik. Po diplomi, magisteriju in doktoratu je bil leta 2009 izvoljen za 42. rektorja ljubljanske univerze. Leta 2013 je tako razmišljal o planetarni krizi: "Razpravljanje o meji med Jugoslavijo in Italijo," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Pariza, kjer so se včeraj sestali štirje zunanji ministri. Razpravljali so o ameriškem predlogu o reviziji pogojev italijanskega premirja in o vprašanju reparacij. Danes pa razpravljajo o italijansko-jugoslovanski meji. Če na Florijana dežuje, vse leto dežja primanjkuje. /Fižol je najbolje saditi na dan sv. Florijana, pravijo po Dolenjskem, a Belokranjci menijo, da se ta dan fižola ne sme saditi, ker ga potem mraz »pofuri« - posmodi. Zato pa pravijo sv. Florijanu »Fúrijan«. V Moskvi se je na današnji dan leta 1931 v glasbeni družini rodil dirigent Gennady Nikolayevich Anosov - Gennady Roždestvensky. V gledališču Boljšoj je debitiral že pri 20-ih, in sicer s Hrestačem. Sledila je bogata kariera s številnimi gostovanji s tedanjimi največjimi orkestri. Bil je prvi ravnatelj moskovske operne zbornice, poudariti velja tudi bogato profesorsko in publicistično kariero. Prisluhnimo Neapeljskemu plesu iz baleta Labodje jezero. Solistom Boljšoj teatra dirigira Gennady Roždestvenski
Anne Boleyn je bila angleška kraljica, druga žena angleškega kralja Henrika VIII.. Na današnji dan leta 1536 so jo z obtožbo veleizdaje zaprli v londonski Tower, kjer jo je porota vrstnikov čez štiri dni obsodila na obglavljenje. Ko je kasneje zavladala njena hči Elizabeta, je bila Ana čaščena kot mučenica ter junakinja angleške reformacije. Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodil zdravnik, profesor in publicist Franc Derganc. Specializiral je kirurgijo in se izpopolnjeval v Parizu. Po izbruhu druge svetovne vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, skrbel je za ranjence in operiral v bolnišnicah Franja in Pavla. Po vojni je predaval na medicinski fakulteti v Ljubljani, v Valdoltri, in kasneje v šepetrski bolnišnici, pa je uvajal nove metode. Leta 1960 je prevzel organizacijo novoustanovljene bolnišnice za predšolsko invalidno mladino v Stari Gori, o čemer podrobneje Marija Calegaris: Leta 1974 so po njem poimenovali Splošno bolnišnico v Šempetru. "Carigrajski glavni stan javlja: V Kut el Amari se je obkoljena sovražna armada morala vdati zmagoviti cesarski armadi. Ujeli so 5 generalov, 277 angleških in 21 indijskih častnikov ter 13.3000 vojakov," je na današnji dan leta 1916 pisala torkova Edinost. Prvomajska številka primorskega dnevnika je objavila tudi poslanico Primorskih partizanov angleškim in ameriškim vojakom: »2. maja 1946 boste imeli v Trstu mimohod ter s tem proslavili dan konca vojne v Italiji. Sovražniki naše skupne borbe delajo na račun vaše parade špekulacije fašističnega kova. Prikazujejo jo v protijugoslovanski in celo protisovjetski luči, da bi sejali razprtije me demokratičnimi silami, ki so skupno premagale fašistično spako.« Če je maja dosti dežjá, v jeseni bo dosti vsegá./Slana v začetku maja zoritvi sadja jako nagaja./Če trta ob polni luni cveté, polni žlahtni grozdi obrodé. V centralnem otroškem gledališču v Moskvi so na današnji dan leta 1936 krstno uprizorili glasbeno pravljico za recitatorja in orkester "Peter in volk" Sergeja Prokofjeva, ki se je takrat vrnil v Sovjetsko zvezo. Prisluhnimo dvema kratkima scenama, Rano zjutraj in Na visokem drevesu je sedela ptička, ki ju je posnel Simfonični orkester RTv Slovenije pod taktirko Davida de Willersa, napovedal pa je igralec Boris Ostan
V zvezdni konstelaciji Volk so med 30. aprilom in prvim majem leta 1006 v Švici, na Kitajskem, Japonskem, Iraku in v Egiptu tudi podnevi s prostim očesom opazovali zvezdo Supernovo, ki je imela skoraj trikratni obseg Venere, kakor je Ptolomej povzel pisanje egiptovskega astrologa Alija ibn Ridwana. V spomin na krvave dogodke v Chicagu, ko je policija leta 1883 napadla stavkajoče delavce, je prvi kongres Druge internacionale leta 1886 prvi maj razglasil za mednarodni praznik dela. 1. maja leta 1945 se je ob osvoboditvi Trsta na Trgu zedinjenja Italije zbrala kar stotisočglava množica. V arhivu hranimo pričevanje Vlade Bidovec, partizanke Morane: Pozicijsko izčrpavanje na verdunski fronti z ogromnimi žrtvami je ustavilo nemško napredovanje na desni strani reke Mose, kjer so se boji zgostili v bitki za trdnjavo Douaumont. Na današnji dan leta 1916 so v štabih našteli kar 126 tisoč na nemški in 133 tisoč žrtev na francoski strani. V Ajdovščini se je na današnji dan leta 1931 rodil slavist, pesnik, prevajalec, bibliograf in publicist Marijan Brecelj. 18-letno delo je strnil v letošnji izdaji furlansko-slovenskega slovarja, o katerem je leta 2006 povedal: "Živel prvi maj, dan naše osvoboditve, dan zmage junaške IV. Jugoslovanske armade in tržaškega odpornega gibanja nad nacifašističnimi okupatorji, praznik delovnega ljudstva sveta in bratstva med narodu," tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil praznično številko. Prvomajski prazniki leta 1986 so minili v strahu zaradi nesreče v černobilski jedrski elektrarni. Magister Bogdan Pucelj iz republiškega štaba civilne zaščite je tako povzel ukrepe v izogib posledicam morebitnega radiaktivnega sevanja: Sv. Filip napija, Zofija popija.//Ako prvega maja dan dežuje, dobro letino oznanjuje Na današnji dan leta 1786 so v dunajskem Burgteatru krstno uprizorili znamenito opero Wolfganga Amadeusa Mozarta, Figarovo svatbo. Zanimivo, da je na klavičembalu izvedbo vodil prav Mozart. Prisluhnimo ariji Figara iz 1. dejanja. Basista Ladka Korošca je na snemanju spremljal orkester RTV Ljubljanja z dirigentom Samom Hubadom
Na današnji dan leta 311 je cesar Galerius Maksimianus v vzhodnorimski prestolnici Nikomediji izdal tolerančni edikt, s katerim je krščanstvo postalo dovoljena vera, končalo pa se je preganjanje in ubijanje vernikov. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1906 rodil dramatik, pisatelj in esejist Ivan Mrak. Že v gimnaziji se je odločil za poklic svobodnega umetnika. Prvo črtico Vivat Katarina prva je že kot 15-letnik objavil v časniku Naprej. Izdajal je List Slovanska misel in prirejal bohemske večere. Šele leta 1966 je ljubljanska Drama uprizorila njegovo tragedijo Marija Tudor, 5 let kasneje pa je Josip Vidmar poskrbel za knjižno izdajo sedmih Mrakovih tragedij z naslovom Igre sveta. Leta 1975 je o svojem delu povedal: "Italijanska bojišča: Na Krasu in pri Gorici živahno laško topovsko streljanje. V Dolomitih ravno tako. Laški napad na Col di Lana odbit. Ruska bojišča: Naš uspeli pri Mlinovem ob Ikvi. Ruski poraz južno Naroškega jezera. 5600 ujetnikov, 28 strojnih pušk, 10 minovk zajetih. Zapadno bojišče: Boji z minami in ročnimi granatami. V verdunskem okolišu nič posebnega. Turška bojišča: Boji na kavkaski fronti. Angleška posadka v Kut el mari, 13.000 mož se je vdalo," tako je na današnji dan leta 1916 nedeljska tržaška Edinost strnila novice z bojišč prve svetovne vojne.. O prvomajskem veličastnem zborovanju je Primorski dnevnik poročal v sredo, torkovo številko pa je na današnji dan leta 1946 posvetil 5. Obletnici Osvobodilne fronte z geslom v okvirčku "Naj živi OF - nositeljica poleta ljudskih množic." "V interesu miru v Evropi se mora Francija zavzeti za pravice junaške Jugoslavije," piše francoski list Humanité Dež pred velikim travnom tisto noč, pride dobra letina v pomoč./Za prvi in zadnji april nas bi vsakdo rad nabril. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1951 rodil kantavtor Marko Brecelj. Že v mariborski gimnaziji je vodil kvartet Beli črnci. Leta 1972 je na naši radijski postaji posnel svojo prvo pesem Stonsi spoznajo moje stare starše; prva uspešnica je bila Duša in jaz. Klasika pa so postali albumi rock skupine Buldožer in leta 1976 izdana velika plošča Coctail. Kot Wc direktor Mladinskega kulturnega, socialnega in medijskega centra v Kopru je leta 2006 zasnoval politično stranko Akacije in tako zrimal njen program: Prisluhnimo zadnji Brecljevi uspešnici Nebitnici
Na današnji dan leta 1901 se je v Tokiu rodil 124. japonski cesar Hirohito. Njegova vladavina šova - razsvetljeni mir, je trajala najdlje v japonski zgodovini, od leta 1926 do 1989. 15. avgusta 1945 je prelomil tradicijo cesarskega molka in prvič javno nagovoril podložnike, ko jim je po radiu sporočil, da je Japonska sprejela pogoje kapitalucije: Po vojni je še dolgo vladal kot simbolni cesar, dokler ni leta 1989 umrl za rakom na dvanajsterniku. Pod vodstvom pruskega generalfeldmaršala Colmarja von der Goltza so na današnji dan leta 1916 turške enote zaustavile prodiranje britansko-indijskih sil v Mezopotamijo. Irski uporniki so se umaknili iz dublinske pošte in sprejeli brezpogojno predajo velikonočne vstaje britanskim zasedbenim silam. V Peratih pri Livku nad Kobaridom se je na današnji dan let 1921 rodil publicist in politik Janko Perat. Leta 1941 so ga predčasno vpoklicali v vojsko in poslali na libijska bojišča, od koder je pobegnil k zaveznikom in se pridružil prekomorcem. Spomine na vojna leta je takole strnil/: Med knjigami Janka Perata omenimo Utrinki iz lovske koče, Zelene stečine, Odločitev v puščavi, Golo upanje in Umirajoči čas. Na današnji dan leta 1976 se je pred tržaškim porotnim sodiščem nadaljeval proces zaradi zločinov v taborišču smrti, Rižarni. Po 31-ih obravnavah je 29. aprila sodišče obtoženca Josepha Oberhauserja, bivšega komnadanta taborišča, spoznalo za krivega in ga obsodilo na dosmrtno ječo, na triletno osamitev in plačilo sodnih stroškov. Oberhauser je umrl v Münchnu leta 1979. Neva Lukeš je posnela pričevanja svojcev žrtev, Tržačana Paola Serenija in Albine Škabar iz Repna: Nič aprilu ne zaupaj, če je topel, zélen breg; burja, krivec le zasukaj, brž je mraz, pobeli sneg. V Bombaju se je na današnji dan leta 1936 v aristokratski glasbeni družini rodil dirigent Zubin Mehta. Dirigentski debut je doživel na Dunaju leta 1958, ko je tudi zmagal na tekmovanju v Liverpoolu in vodil tamkajšnji Kraljevi simfonični orkester. zatem je 7 let vodil Montrealski simfonični orkester, proslavil se je s 13-letnim vodenjem newyorškega simfoničnega orkestra. Prisluhnimo posnetku rimskega koncerta, ko je Luciana Pavarottija, Placida Dominga in Joseja Carrerasa spremljal orkester rimske opere pod taktirko Zubina Mehte, tako so izvedli znamenito arijo La donna e mobile
Na današnji dan leta 1001 je cesar Oton drugi v Ravenni s posebno listino oglejskemu patriarhu Johannesu podelil polovico kastela Siliganum - Solkan in polovico vasi Gorica ter polovico ozemlja med Sočo, Vipavo, Trnovsko planoto in Vrtovinom. Listini sta pomembni zaradi tisočletnice prvih omemb obeh krajev in prisotnosti Slovencev, o čemer je zgodovinar Peter Štih objavil izčrpno študijo in o njej povedal: Slovenski izseljenci v okviru Slovenske lige so na današnji dan leta 1916 v Clevelandu zahtevali osvoboditev južnoslovanskih narodov izpod Avstroogrske in združitev v skupno državo. Zbor izseljenskih delegatov se je malo prej v Pittsburghu izrekel za zedinjenje vseh južnoslovanskih narodov pod srbskimi Karadjordjeviči. "Praznik osvobojenja imamo pravico neovirano praznovati. Protestno pismo koordinacijskega odbora generalu Johnu Hardingu, poveljniku 13. Korpusa zavezniških vojaških sil v coni A Julijske krajine," tako je nedeljski Primorski dnevnik objavil protestno pismo, ki opozarja, da je 1. maj dan osvoboditve Julijske krajine, zato odklanja vsako odgovornost za posledice ukrepa zavezniške uprave. V Asuncionu je na današnji dan leta 1996 umrla antropologinja Branislava Sušnik. "Raziskovalka južnoameriških Indijancev in dobitnica najpomembnejših paragvajskih priznanj za znanstveno delo je bila skromna in drobna ženska z železno voljo in željo po raziskovanju novega in neobičajnega," je v knjigi Pozabljena polovica - Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem zapisala Irene Mislej in o njej za našo radijsko postajo povedala: Če lepo je drevja cvetje malega travna zadnje dni, zdravo bo poletje, polno grozdja dozorelo. V Havani se je na današnji dan leta 1911 rodil klarinetist Mario Bauzá, "oče afrokubanskega jazza". Igrati je začel že pri petih letih. Kasneje se je odločil za jazzovsko kariero in se preselil v Združene države Amerike. Prisluhnimo orkestru "Mario Bauzá in prijatelji", ki nam bo zaigral skladbo Imitationes
V Benetkah je na današnji dan leta 1616 umrl oglejski patriarh Francesco Barbaro. Na prošnjo papeža Klementa osmega je avstrijski nadvojvoda Ernest dovolil vizitacijo na Goriškem in Gradiščanskem, kjer je v duhu tridentinskega koncila poskrbel za versko in cerkveno obnovo. Na zborovanjih v Gorici, Vidmu in Čedadu je duhovnikom ukazal, naj koncilske sklepe prebirajo v maternih jezikih in otroke v slovenščini učijo krščanski nauk. "Italijanska bojišča: Srditi boji vzhodno Selc; Lahi vrženi v prvotne postojanke. Nadaljno delovanje naših težkih možnarjev proti Col di Lana. V suganskem odseku so se Lahi umaknili. Ruska bojišča: Nič posebnega. Zapadno bojišče: Manjši boji skoraj na vsej fronti, v verdunskem okolišu. Nemški uspeh pri Cellesu v Vogezih. Razno: Razpust tržaške, goriške, rovinjske in roveretske trgovinske zbornice," tako je na današnji dan leta 1916 četrtkova Edinost strnila novice o prvi svetovni vojni in domačih razmerah. 27-ga aprila praznujemo v Sloveniji dan upora v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte. Pri tem je prišlo do napake, saj je bil ustanovni sestanek dan prej, na današnji dan leta 1941 pa so ustanovili Protimperialistično fronto. Ta se je preoblikovala v Osvobodilno fronto po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. O zgodovinskem sestanku v njegovi hiši hranimo pričevanje Josipa Vidmarja ob 25-ti obletnici Osvobodilne fronte, leta 1966, in Josipa Andreja Rusa o sodelovanju Sokolov: "Dan praznovanja 5. obletnice Osvobodilne fronte množic v svobodi, pri nas dan nenehne borbe za priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji," tako je na današnji dan leta 1946 Primorski dnevnik naslovil uvodnik in celo stran, posvečeno tej obletnici. Maliga travna presuho, ni kmetvalcu kej ljubo, dež, če večkrat prirosi, v srcu ga razveseli. Na današnji dan leta 1931 se je v Postojni rodil skladatelj Alojz Srebotnjak. Po diplomi na akademiji za glasbo v Ljubljani je študij kompozicije nadaljeval v Rimu, Londonu in Parizu. V arhivu hranimo oddajo Marjana Gabrijelčiča, Primorski skladatelji svoji zemlji iz leta 1969, v kateri je Alojz Srebotnjak predstavil Kraško suito: Prisluhnimo Komornemu moškemu zboru Izola, ki nam bo pod vodstvom Oskarja Trebca zapel Srebotnjakovo Pesem o lončenem basu
Marcus Annius Verus Antonius, bolj znan kot rimski cesar Mark Avrelij se je rodil na današnji dan leta 121 v Španiji. Na ozemlju današnje Slovenije je odbil vdore Markomanov. Del osrednje Slovenije med Trojanami in Hrušico z Emono kot središčem je priključil 10. regiji Venetia et Histria. "Wilsonova adresa kongresu, ki se v velikih potezah naslanja na noto, ki je bila poslana v Berolin, obširno obravnava vse podvodniško vprašanje, kakor se je razvijalo od februarja meseca leta 1915 dalje. Wilson ni zahteval od kongresa nikakršnih ukrepov," tako je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 povzela sporočilo Wolfovega urada iz Washingtona. "Prvi sestanek zunanjih ministrov. Poročilo razmejitvene komisije o Julijski krajini in Trstu bo predloženo v soboto," tako je na današnji dan leta 1946 iz Pariza pisal Primorski dnevnik. V Ljubljani pa se je začel proces proti izdajalcu Leonu Rupniku. V Matejni vasi pri Postojni se je na današnji dan leta 1951 rodil duhovnik, magister cerkvenega in civilnega prava in škofijski ekonom, Alojz Milharčič. Po vrnitvi iz Rima je postal škofijski tajnik in ekonom v Kopru. Leta 1994 je o vračanju po vojni odvzetega premoženja koprske škofije povedal: Na današnji dan leta 1986 je prišlo v jedrski elektrarni v Černobilu do nesreče, pri kateri je razneslo enega od štirih reaktorjev. Veter je radioaktivni oblak ponesel čez zahodno Evropo. Poškodovani reaktor so prekrili z debelim betonskim sarkofagom. To nesrečo, v kateri je umrlo 25 tisoč ljudi, radioaktivno sevanje pa je onesnažilo tretjino Evrope, so ocenili z najvišjo, sedmo stopnjo. Prisluhnimo poročilu Bogdana Puclja o tedanjih nevarnosti radioaktivnega sevanja pri nas: Dež v aprilu je res božji dar iz nebes./Za mokrim aprilom pride suh junij. Na današnji dan leta 1931 se je v Dolini rodil pevovodja in glasbeni pedagog Ignacij Ota. Po diplomi na Akademiji za glasbo je poučeval, od leta 1956 je vodil dolinski pevski zbor Valentina Vodnika in ob 30-letnici zbora je o reviji in zborovodskih tečajih povedal: Prisluhnimo Tržaški ljudski pesmi Ignacija Ote, ki jo poje Mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj. Dirigira Anton Baloh
V nemški Konstanci je na današnji dan leta 1496 umrl humanist, diplomat in škof Tomaž Prelokar - Thomas de Cilia. Celjan po rodu je študiral na Dunaju in doktoriral v Padovi leta 1466. Zaradi obsežne humanistične, retorične in pravne izobrazbe je za cesarja Friderika III. opravljal diplomatske in upravne funkcije. Kasneje je postal prošt v dunajski župniji svetega Štefana, ko je postal kancler dunajske univerze, leta 1471 pa škof v Konstanci. Krompirjeva gniloba in brezobzirnost britanskih posestnikov sta leta 1846 sprožili najhujšo lakoto na Irskem. Od lakote je umrlo na stotisoče ljudi, cele vaške skupnosti so se izselile v Ameriko, tako da je Irska izgubila velik del prebivalstva. "Proti jugozapadnemu robu doberdobske planote se je pričel sovražni napad. Na Col di Lana so nase čete zopet zasedle oporišče na grebenu severozapadno vrha in vzdržale proti sovražnemu napadu," tako je na današnji dan leta 1916 pisala Edinost. "Užaljeni obsojamo. Zavezniška vojaška uprava, ki je pokazala z ukrepom o prazniku, 25. aprilu, pristranost v pogledu vprašanja državne pripadnosti Julijske krajine. Ljudske množice odločno protestirajo, saj so 25. aprila v strašnih zaporih Sv. Sobote in po tržaških ulicah padale žrtve pod udarci fašizma," je na današnji dan leta 1946 pisal Primorski dnevnik. V Ankaranu je na današnji dan leta 1981 umrl zgodovinar Miroslav Pahor. Gimnazijo je obiskoval v Bologni, Turinu in Gorici, od koder je po maturi odšel k partizanom. Po vojni je v Ljubljani študiral zgodovino. V Piranu je leta 1954 ustanovil slovenski pomorski muzej. O pomenu pomorstva za Slovence je leta 1972 takole razmišljal: Če na Marka bliska, grmi, slane, pozebe se bati več ni/Če je na sv. Marka dan lepo, bo dosti vina. V milanski Scali je bila na današnji dan leta 1926 krstna predstava Puccinijeve opere Turandot, ki je avtor ni končal, dirigent Arturo Toscanini se je odločil samo za izvirno partituro, ki jo je po Puccinijevi smrti dokončal Franco Alfano. Prisluhnimo znameniti ariji Calafa, Nessun dorma. Tenorista Placida Dominga je na snemanju spremljal orkester berlinske državne opere z dirigentom Nellom Santijem
Neveljaven email naslov