Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poroka francoskega kralja Henrika IV. z Marijo Medičejsko je poleti leta 1600 svetovno kulturno zakladnico obogatila z opero. Na dvoru v Firencah so za poročno slovesnost pripravili tudi uprizoritev opere Evridika skladatelja Jacopa Perija po besedilu Ottavia Rinuccinija.
"Novi veliki boji na primorski fronti. Italijani po srditih bojih zopet povsod odbiti, tako je torkova Edinost 20. julija 1915 naslovila poročilo z najbližjega bojišča prve svetovne vojne.
Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 osrednjo pozornost posvetil sklepom prvega kongresa Osvobodilne fronte v Ljubljani: »Osvobodilna fronta mora ustvarjati zavedne graditelje svoje domovine, gospodarje na svojih tleh, ki se bodo zavedali, da v takih izrednih prilikah, kakršne so sedanje, ni mogoče ničesar napraviti brez pripravljenosti na žrtve.«
Na današnji dan leta 1945 se je v Svetem Križu pri Trstu rodil igralec, režiser, publicist in ekolog Vladimir Šav. V Kopru je vodil eksperimentalno gledališko skupino Mandala, v Ljubljani pa še Vetrnico, s katero je gostoval tudi v Kanadi in Združenih državah Amerike. Od leta 1980 je ustvarjal v dolini Dragonje, o načrtovanem krajinskem parku je povedal:
Kŕn je razložena gorska vas, ki je nastala iz nekdanjih planšarskih naselij. Ime je verjetno sorodno s krní in torej prvotno pomeni odkrhnjen, okrnjen vrh. Italijansko ime Monte Nero je nastalo med prvo svetovno vojno, ko je neki italijanski častnik italijanski zapis imena prebral s 'c' in ne s 'k' ter vprašal kmeta, kaj to pomeni, ta pa mu je slišano 'črn' prevedel v italijanščino - 'nero'.
V Soissonsu je na današnji dan leta 1825 umrl zborovodja, dirigent in skladatelj Joseph-Denis Doche. Leta 1817 je napisal skladbo Te souviens-tu ? o Napoleonovi epopeji, prisluhnimo
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Poroka francoskega kralja Henrika IV. z Marijo Medičejsko je poleti leta 1600 svetovno kulturno zakladnico obogatila z opero. Na dvoru v Firencah so za poročno slovesnost pripravili tudi uprizoritev opere Evridika skladatelja Jacopa Perija po besedilu Ottavia Rinuccinija.
"Novi veliki boji na primorski fronti. Italijani po srditih bojih zopet povsod odbiti, tako je torkova Edinost 20. julija 1915 naslovila poročilo z najbližjega bojišča prve svetovne vojne.
Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 osrednjo pozornost posvetil sklepom prvega kongresa Osvobodilne fronte v Ljubljani: »Osvobodilna fronta mora ustvarjati zavedne graditelje svoje domovine, gospodarje na svojih tleh, ki se bodo zavedali, da v takih izrednih prilikah, kakršne so sedanje, ni mogoče ničesar napraviti brez pripravljenosti na žrtve.«
Na današnji dan leta 1945 se je v Svetem Križu pri Trstu rodil igralec, režiser, publicist in ekolog Vladimir Šav. V Kopru je vodil eksperimentalno gledališko skupino Mandala, v Ljubljani pa še Vetrnico, s katero je gostoval tudi v Kanadi in Združenih državah Amerike. Od leta 1980 je ustvarjal v dolini Dragonje, o načrtovanem krajinskem parku je povedal:
Kŕn je razložena gorska vas, ki je nastala iz nekdanjih planšarskih naselij. Ime je verjetno sorodno s krní in torej prvotno pomeni odkrhnjen, okrnjen vrh. Italijansko ime Monte Nero je nastalo med prvo svetovno vojno, ko je neki italijanski častnik italijanski zapis imena prebral s 'c' in ne s 'k' ter vprašal kmeta, kaj to pomeni, ta pa mu je slišano 'črn' prevedel v italijanščino - 'nero'.
V Soissonsu je na današnji dan leta 1825 umrl zborovodja, dirigent in skladatelj Joseph-Denis Doche. Leta 1817 je napisal skladbo Te souviens-tu ? o Napoleonovi epopeji, prisluhnimo
V Piranu je na današnji dan leta 1811 umrl kamnosek Domenico Alberti. Leta 1730 je izdelal veliki oltar v frančiškanski cerkvi v Piranu. Med pomembnejša baročna dela sodita tudi stranska oltarja v stolnici v Novigradu in dela v Velem Lošinju ter na Cresu. "Zvišano delovanje italijanske artiljerije se je razširilo na vso soško fronto. Popoldne je bil sovražen napad pri Selcah odbit, " tako skopo je na današnji dan leta 1916 pisala torkova Edinost o poteku 5 italijanske soške ofenzive, je pa povzela pisanje milanskega časnika Corriere della sera: "Na sedlu Prevala je lavina barake in nastanišča zasula tako močno, da se nismo upali ukreniti niti reševalne akcije, ker je bila nevarnost, da nastanejo nove lavine. Ob dolnji Soči, kjer ni snega, so obsežne poplave." "Jugoslovanske in italijanske zastave z rdečo zvezdo plapolajo po vsem mestu United Press o stavki v Trstu: «Neredi v Trstu so vedno hujši, odkar je prispela komisija za razmejitev, ker policija razganja nedovoljena javna zborovanja in preprečuje poskuse, da bi listi, ki zastopajo stališče Slovencev, predložili komisiji resolucijo," tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel agencijske novice . V Ljubljani je na današnji dan leta 2001umrl akademik, zdravnik in psihiater Lev Miličinski. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, zatem pa stažiral v Bolnišnici za duševno bolne. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v nemškem koncetracijskem taborišču Dachau. Leta 1971 je tako strnil izkušnje taboriščnika: Po vojni je delal na nevrološki kliniki in se izpopolnjeval v Švici, Franciji in Veliki Britaniji. Disertacijo je posvetil Samomoru in samomorilnosti v Sloveniji. V psihiatriji je uveljavil psihodinamski koncept. Bogato je tudi njegovo publicistično delo, saj je objavil več kot 250 člankov, leta 1984 pa je izdal Slovar psihiatričnih izrazov. V marcu vetrovi, v aprilu kače V Istanbulu se je na današnji dan leta 1906 rodil pianist in skladatelj Ulvi Cemal Erkin [ul'vi d?e'mal e?'cin]. Muzikologi ga uvrščajo med peterico skladateljev, ki so utemeljili glasbeni izraz turške republike in zdužili folklorne elemente z evropsko glasbeno tradicijo, zato prisluhnimo odlomku plesne rapsodije Köçekçe, ki jo je posnel Borusan Istanbul Philharmonic Orchestra pod taktirko Sasche Goetzla:
Uran, ki je po razdalji sedmi planet od Sonca, je na današnji dan leta 1781 s teleskopom odkril William Herschel. Po velikosti je četrti planet v sistemu našega Sonca. Na današnji dan leta 1911 se je v Koprivi na Krasu rodil letalec Josip Križaj. Podoficirsko letalsko šolo je končal v bližini Neaplja, leto zatem pa je pobegnil v Jugoslavijo.V španski državljanski vojni se je kot poveljnik letalske eskadrilje ponesrečil, zato je bil med drugo svetovno vojno inštruktor na sremski fronti. Umrl je v letalski nesreči. Po njem je imenovan letalski klub v Ajdovščini. Sošolec, pravnik Josip Žiberna, pa se ga je iz dijaških časov bivanja v ljubljanskem marijanišču tako spominjal: "Včeraj dopoldne je pričela sovražna artiljerija živahno obstreljevati postojanko goriškega predmostja in doberdobsko planoto. To obstreljevanje je trajalo čez noč," je na današnji dan leta 1916 poročala ponedeljkova Edinost V Selnici pri Mariboru se je na današnji dan leta 1916 rodil igralec Arnold Tovornik. V Beogradu je končal vojaško intendantsko akademijo in od leta 1938 delal v Mariboru kot častnik. V Drami je začel nastopati leta 1947, najprej v komičnih vlogah, kmalu pa je postal prvak mariborskega gledališča. V arhivu hranimo posnetek Mariborskega feljtona, v katerem Arnold Tovornik igra z Janezom Samcem, prisluhnimo odlomku: S priključitvijo k Jugoslaviji bomo rešeni 150 tisoč glava množica se je poklonila žrtvam zločinskih strelov civilnih policistov v Škednju Slovenske šole v Trstu so zaprli Proglas stavkovnega organizatornega odbora Grobo oviranje izražanja samoodločbe za FLRJ, tako je na današnji dan leta 1946 na prvi strani poročal Primorski dnevnik Če marec ni premoker ali presuh, gospodinji napolni kaščo,in kmet sode V Scunthorpu je na današnji dan leta 1946 umrl skladatelj in pedagog Thomas Dunhill. Brat tobačnega tovarnarja se je posvetil glasbi. Po diplomi na kraljevi glasbeni šoli se je posvetil komornim nastopom tudi svojih del, zatem pa profesuri. Iz bogatega opusa so najbolj izvajani cikli, zato prisluhnimo skladbi v izvedbi pianista Phillipa Seara, prvo iz niza 4 salonskih skladb iz leta 1913:
Uran, ki je po razdalji sedmi planet od Sonca, je na današnji dan leta 1781 s teleskopom odkril William Herschel. Po velikosti je četrti planet v sistemu našega Sonca. Na današnji dan leta 1911 se je v Koprivi na Krasu rodil letalec Josip Križaj. Podoficirsko letalsko šolo je končal v bližini Neaplja, leto zatem pa je pobegnil v Jugoslavijo.V španski državljanski vojni se je kot poveljnik letalske eskadrilje ponesrečil, zato je bil med drugo svetovno vojno inštruktor na sremski fronti. Umrl je v letalski nesreči. Po njem je imenovan letalski klub v Ajdovščini. Sošolec, pravnik Josip Žiberna, pa se ga je iz dijaških časov bivanja v ljubljanskem marijanišču tako spominjal: "Včeraj dopoldne je pričela sovražna artiljerija živahno obstreljevati postojanko goriškega predmostja in doberdobsko planoto. To obstreljevanje je trajalo čez noč," je na današnji dan leta 1916 poročala ponedeljkova Edinost V Selnici pri Mariboru se je na današnji dan leta 1916 rodil igralec Arnold Tovornik. V Beogradu je končal vojaško intendantsko akademijo in od leta 1938 delal v Mariboru kot častnik. V Drami je začel nastopati leta 1947, najprej v komičnih vlogah, kmalu pa je postal prvak mariborskega gledališča. V arhivu hranimo posnetek Mariborskega feljtona, v katerem Arnold Tovornik igra z Janezom Samcem, prisluhnimo odlomku: S priključitvijo k Jugoslaviji bomo rešeni 150 tisoč glava množica se je poklonila žrtvam zločinskih strelov civilnih policistov v Škednju Slovenske šole v Trstu so zaprli Proglas stavkovnega organizatornega odbora Grobo oviranje izražanja samoodločbe za FLRJ, tako je na današnji dan leta 1946 na prvi strani poročal Primorski dnevnik Če marec ni premoker ali presuh, gospodinji napolni kaščo,in kmet sode V Scunthorpu je na današnji dan leta 1946 umrl skladatelj in pedagog Thomas Dunhill. Brat tobačnega tovarnarja se je posvetil glasbi. Po diplomi na kraljevi glasbeni šoli se je posvetil komornim nastopom tudi svojih del, zatem pa profesuri. Iz bogatega opusa so najbolj izvajani cikli, zato prisluhnimo skladbi v izvedbi pianista Phillipa Seara, prvo iz niza 4 salonskih skladb iz leta 1913:
Na današnji dan leta 1866 se je v Vrhopolju pri Vipavi rodil kipar Alojzij Repič. Zaradi risarske nadarjenosti so ga poslali v uk rezbarju Jerneju Ternovcu, s pomočjo Kranjskega deželnega zbora se mu je uspelo vpisati na dunajsko akademijo, kjer je specializiral kiparstvo, o čemer podrobneje kustosinja Mateja Breščak: V Trstu je na današnji dan leta 1906 umrl Ivan Marija Vatovec. Podrobneje o njem Bogomila Kravos Zaradi Verdunske ofenzive Nemcev je moral italijanski vojskovoda, maršal Luigi Cadorna razbremeniti Francoze, tako je na današnji dan leta 1916 sprožil peto soško bitko. 2. Italijanska armada je napadla na Mrzlem vrhu, 3. armada pa med Šmihelom in Martinščico. Avstro-ogrska vojska pa je zaradi nemškega uspeha izvedla plinski napad med Majnicami in Martinščico. Zasedli so veliko ozemlja, ki pa so ga zaradi Italijanskega obstreljevanja komaj zadržali. V Zalogu pri Postojni se je na današnji dan leta 1936 rodila modna kreatorka Josephine Janežič. V Trstu obiskovala Andrea College, ki ga je leta 1945 organiziral ameriški Rdeči križ. Kasneje je v Melbournu študirala trgovske vede, v Milwaukeeju psihologijo in delala kot samostojna modna ustvarjalka v tovarni oblačil. V New Yorku je leta 1989 izdala odmevno knjigo spominov Pepcin boj. Na današnji dan leta 2006 je v priporu haaškega sodišča umrl nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević. V Haagu so mu od leta 2002 sodili za zločine proti človečnosti in vojne zločine na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in na Kosovu med letoma 1991-1999. Kot vodja Komunistične partije Srbije si je pridobil veliko podporo med ljudmi, ko se je zavzel za Srbe na Kosovu. V arhivu hranimo odlomek Miloševičeva govora na Gazimestanu 28. junija leta 1989 ob 600-i obletnice kosovske bitke: Dež v marcu je hujši od madežev na obleki Na današnji dan leta 1936 se je v Sv. Križu pri Trstu rodil pesnik, dramatik in prevajalec Miroslav Košuta. Po študiju slavistike v Ljubljani je do leta 1969 delal na ljubljanskem radiu, nato pa je v Trstu vodil Stalno Slovensko gledališče. Ko je leta 2011 prejel Prešernovo nagrado, je povedal: Svojo prvo pesniško zbirko Morje brez obale je izdal leta 1963 pri koprski Lipi, sledila ji je še cela vrsta, pisal je tudi radijske igre in popevke. Prisluhnimo Košutovi pesmi Zlati prah imaš v očeh, ki jo je posnela Elda Viler:
V Novem mestu se je na današnji dan leta 1856 rodil naravoslovec Ferdinand Seidl. Po študiju v Gradcu je bil profesor na meščanski šoli v Krškem, kjer je postavil metereološko postajo, zatem je v Gorici nasledil Frana Erjavca, kjer se je poglobil v geologijo in seizmologijo.12 let je bil na dunajski akademiji znanosti in umetnosti referent za potrese. Leta 1920 je sestavil prvi slovenski nacionalni naravovarstveni program. 10. marca 1876 je Alexander Graham Bell prek telefona v skoraj sosednjo sobo poklical asistenta in mu sporočil naslednje besede: "Mr. Watson, pridite sem, rad bi vas videl". Napravo so predstavili na razstavi v Philadelphiji ob stoletnici razglasitve neodvisnosti. Na današnji dan leta 1861 so na slovesnem zasedanju parlamenta v Torinu razglasili sardinskega kralja Viktorja Emanuela drugega za kralja Italije. Ob 100-letnici združitve je bila slovesnost tudi v koprskem gledališču. Prisluhnimo odlomku govora Gina Gobba: Dunajski »Arbeiter Zeitung« reflektira na včeraj na tem mestu citirano izjavo predsednika ruske dume g. Rodzianka: da se po vojni Rusija reformira. Kmalu bo v svoji notranjosti pred tako silnimi problemi, da bo morala opuščati vsako misel na osvajanja,"je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost Med demonstracijami v podporo Jugoslaviji je v Škednju ob prihodu mednarodne razmejitvene komisije civilna policija streljala na demonstrante in dva ubila, 22 pa jih je ranila. Slovensko-italijanska unija je v protest organizirala dvodnevno stavko, ki se ji je pridružile vse dmeokratične sile v coni A Svobdonega tržaškega ozemlja. Če na 40 mučenikov zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje/Če mučence mrazi, zmrzuje še 40 noči/Če na 40 mučenikov ni lepo, še 40 dni ne bo Na priporočilo prijatelja je Maurice Ravel začel pisati klavirsko sonatino za natečaj Weekly Critical Review magazine, ki so ga zaradi bankrota razveljavili. Kasneje jo je še dodelal, krstna izvedba pa je bila na današnji dan leta 1906 v Lionu, ko jo je zaigrala gospodična Paule de Lestang, kmalu zatem pa v Parizu Gabriel Grovlez, mi pa prisluhnimo pianistu Aciju Bertonclju
V Al-Wasitu, v današnjem Iraku je na današnji dan leta 886 umrl astronom in astrolog Albumazar. V 12 stoletju so njegova dela prevedli v latinščino. Uvod v astronomijo je prevedel Herman iz Karintije Bitka za Mort Homme je trajala več tednov, na obeh straneh pa je padlo na tisoče vojakov, vendar je položaj ostal nespremenjen. Devetega aprila leta 1916 so Nemci izvedli nov napad na Mort-Homme, ki je tudi spodletel in je zahteval 2200 mrtvih in ranjenih napadalcev. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1931 rodil akademik, literarni teoretik, zgodovinar in kritik Janko Kos. Sodeloval je pri urejanju revij Beseda, Perspektive, Sodobnost, Slavistična revija, Primerjalna književnost ter knjižnih zbirk Naša beseda, Beseda sodobnih jugoslovanskih avtorjev. Uredil in analiziral je zbrana dela Prešerna, Vodnika, Čopa in Cankarja. O slednjem je leta 1975 povedal: Sobotni Primorskih dnevnik je na današnji dan leta 1946 na prvi strani objavil Izjavo Pokrajinskega narodnoosvobodilne odbora za Slovensko Primorje in Trst v zvezi z nezakonitim postopanjem posameznih organov civilne policije. Ob prihodu zavezniške komisije v Trst je prebivalstvo dalo duška svojim čustvom tudi tako, da je razobesilo svoje narodne zastave. Že dopoldne 8. Marca so po mestu začeli krožiti »jeepi« z s civilno policijo, ki je pričela po raznih krajih na surov način trgati ter snemati zastave in groziti posameznikom, da bodo aretirani, če jih ne bodo sneli.« Dva dni zatem, ko so v Kninu ustanovili samostojno državo Srbov v Krajini, so na današnji dan leta 1991 v Beogradu izbruhnile možične demonstracije srbske opozicije, ki je Jugoslovansko ljudsko armado pozvala na pomoč Srbom v Krajini. Prisluhnimo odlomku komentarja Tomaža Dimica v Primorskem dnevniku: Če je v sušču zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila./Če se v sušču igrajo mušice, v aprilu vzemi rokavice V Yeovilu se je na današnji dan leta 1946 rodil kitarist Jim Cregan. Že kot najstnik je začel nastopati v različnih ansamblih in kasneje nastopal z zvezdami kot je Rod Stewart, za katerega je napisal tudi uspešnico Forever young, za katero sta prejela priznanje Ameriškega društva skladatelj, založnikov in tekstopiscev
Sad jožefinskih reform, ki so bistveno posodobile avstrijsko cesarstvo, je bila na današnji dan leta 1706 tudi ustanovitev Dunajske državne banke, ki jo je vodil Gundakar Thomas von Starhemberg, sicer finančni svetovalec cesarja Leopolda. Leta 1910 so ameriške socialistke prvič manifestirale za žensko enakopravnost. Klara Zetkin je na drugi kongresu internacionale v Kobenhavnu predlagala praznovanje mednarodnega ženskega dne. Že naslednje leto so praznik obeležile v 5 državah, kasneje pa se je razširilo po vsem svetu. Ta praznik je naša radijska postaja vsako obleželila s posebnimi oddajami. Prisluhnimo odlomku iz oddaja Andreja Jelačina Primorska in njeni ljudje z naslovom Žene v boju in miru: S pobočja Mojstrovke se je na današnji dan leta 1916 utrgal plaz in pokopal več kot 300 ruskih vojakov in stražarjev, ki so gradili cesto čez Vršič. Za gradnjo in čiščenje ceste je avstrijsko vojaško poveljstvo v letih 1915 in 1916 uporabilo več kot 12 tisoč ruskih vojnih ujetnikov. Mnoge so pokončale bolezni in izčrpanost. Na tragični dogodek spominjata grobišči pod Erjavčevo kočo in grobnica ob Ruski kapelici, kamor so posmrtne ostanke prenesli leta 1937. O lanski julijski slovesnosti je poročala Aljana Jocif: V Ljubljani se je na današnji dan leta 1926 rodil igralec Saša Miklavc. Kar 39 let je bil član Mestnega gledališča ljubljanskega. Uveljavil se je kot interpret izrazito karakternih vlog, zvečine zaznamovanih s tragiko nerazumljenosti in tujstva. Uspešno je nastopal v recitalih umetniške besede. V našem arhivu hranimo posnetek recitacij Kosovelovih pesmi Saše Miklavca: Delegati zavezniških zunanjih ministrov, ki morajo preučiti in staviti predloge o italijansko-jugoslovanski meji so prispeli včeraj v Trst. Večji del sovjteskih delegatov, ki potuje preko Ljubljane, še niso prispeli.Petkov Primorski dnevnik jim je na današnji dan leta 1946 na prvi strani naslovil trijezično pozdravno voščilo Suhi marec in moker april, sreča za kmeta Marzo asciutto, aprile bagnato, il contadino fortunato V Budimpešti se je na današnji dan leta 1936 rodil kitarist Gabor Szabo. Že kor fant se je navduševal za jazz, po preselitvi v Združene države Amerike je muiziciral z velikani jazza. Prisluhnimo znamenti Gypsi Gueen
V starosti 78 let je na današnji dan leta 1891 umrl največji slovenski jezikoslovec Fran Miklošič. Najbolj znana dela sta Primerjalna slovnica in Etimološki slovar slovanskih jezikov »Associated Press« poroča iz Washingtona o dogodkih v kongresu glede potovanj na oboroženih trgovskih ladjah sledeče: Senatorji so vznemirjeni vsled poročila, da ne misli Wilson odnehati v nobeni točki, četudi pride do vojne," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Movražu se je na današnji dan leta 1931 rodil romanist in literarni zgodovinar Atilij Rakar. Gimnazijo je obiskoval v Kopru, Gorici in Ljubljani, kjer je zatem študiral romanistiko. Po diplomi je učil na srednji ekonomski šoli v Kopru in leta 1962 postal asistent na fakulteti. Izpopolnjeval se je v Firencah in Perugi. Leta 1975 je uspešno ubranil disertacijo Troje tem v genezi Sabove poezije in postal docent za zgodovino italijanske književnosti na Filozofski fakulteti. Ob 70-letnici je o tržaški književnosti povedal: Na današnji dan leta 1946 je v Trst prispela mednarodna komisija, da v okviru pogajanj o jugoslovansko-italijanski meji na terenu razišče narodnostni položaj. Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 začel objavljati dejstva za zavezniško komisijo o naši zahodni meji: »Neposredno z romanskim življem mejijo samo Slovenci, toda dejansko se ne stikajo z Italijani, temveč s Furlani, s katerimi delijo eno najstarejših etičnih mej v Evropi.« V Vrhpolju pri Vipavi se je na današnji dan leta 1961 rodil duhovnik in publicist Primož Krečič. Po študiju bogoslovja v Ljubljani je kaplanoval v Kopru, ko je urejal glasbeno revijo Sončna pesem, rodnemu Vrhpolju pa je posvečena njegova knjiga Življenje iz korenin. Kot odličen organizator se je izkazal ob prvem papeževem obisku v Sloveniji. Zatem je v Rimu magistriral iz teologije. Leta 2004 je ubranil doktorat na Teološki fakulteti v Ljubjani. Kot koprski župnik je tako orisal pomen pol tisočletnice Carpaccievih slik v Kopru: Marec je šaljivec, vse sorte jih našpiči V Potsdamu je na današnji dan leta 1786 umrl violinist, skladatelj in pedagog František Benda.Tudi kot dvorni skladatelj pruskega kralja Friderika drugega je ustvaril bogat opus kantat, sonat in simfonij. Prisluhnimo odlomku prvega ostavka Bendove Simfonije v h-molu. Orkestru češke filharmoni je na snemanju dirigiral Vaclav Talich
V Podsmreki pri velikih Laščah se je na današnji dan leta 1836 rodil pisatelj Josip Stritar. Ukvarjal se je s pesništvom - Dunajski soneti, pripovedništvom - romana Zorin in Sodnikovi, z dramatiko in esejistiko, s satiro - Pasji pogovori in z mladinsko književnostjo - Zimski večeri. 17. pehotni polk je bil eden najstarejših polkov habsburške monarhije, od leta 1817 je bil njegov štab v Ljubljani. Marca 1916 je odšel na tirolsko bojišče in sodeloval v veliki pomladni ofenzivi. Monte Chiesa z območjem se še danes imenuje dolina Slovencev, Ortigara, Asiago, Monte Val Bella in dolina Asse so območja, na katerih je polk držal položaje do konca vojne. »Trst, ki je središče Julijske krajine je bil leta 1918 priključen k Italiji. V štirih pokrajinah Gorici, Trstu, Istri s Puljem in na Reki živi približno milijon ljudi. Po jugoslovanskih podatkih so dve tretjini prebivalstva tega področja slovanskega izvora,« je na na današnji dan leta 1946 Primorski dnevnik povzel Tassovega političnegai komentatojar Fedorova. V Spodnjih Gorjah se je na današnji dan leta 1956 rodil zgodovinar Božo Repe. Po diplomi leta 1985 je leta 1992 na Filozofski fakulteti uspešno ubranil disertacijo o liberalizmu v Zvezi komunistov Jugoslavije. Po doktoratu je postal docent za novejšo zgodovino na Pedagoški fakulteti v Mariboru, čez 2 leti pa je začel predavati na Filofski fakulteti v Ljubljani. Izdal več zgodovinskih del o razpadu Jugoslavije, tudi monografijo o Milanu Kučanu, poskus njenega požiga je tako komentiral: V Medvodah je na današnji dan leta 2011 umrl fotoreporter in publicist Edi Šelhaus. Jeseni leta 1945 je s filmsko kamero posnel dramatične dogodke v Trstu. Sledila je kariera časopisnega fotoreporterja pri Slovenskem poročevalcu in Delu. Po upokojitvi se je posvetil publicistiki. O knjigi Stotinka sreče je leta 1985 povedal: Navihani marec želi koso in plug V Londonu se je na današnji dan leta 1946 rodil kitarist in pevec David Gilmour. Leta 1968 je zamenjal Rogerja Baretta v angleški rock skupini The Pink Floyd, v zgodovino rocka pa se je zapisal predvsem album Another Brick in the Wall. Prisluhnimo skladbi Learning to fly
Inkvizicijski Index librorum prohibitorum je po več kot 400 letih ukinila Kongregacija za doktrino vere leta1966. V času papeža Clementa VIII. se je na današnji dan leta 1616 znašla tudi astronomska razprava De revolutionibus orbium coelestium Nikolaja Kopernika. V Wiener Neu-stadtu se je na današnji dan leta 1716 rodil arhitekt in dekorater Nikolaj Frančišek Pocassi. Leta 1748 je postal dvorni arhitekt, pri notranji dekoraciji je uvedel uporabo fosilnega oglja za risanje. Po njegovih načrtih so zgradili vili Attems v Podgori in v Vogrskem, močan pečat je zapustil Gorici s palačo Attems - Heiligenkreuz, ki je danes občinska stavba Nemčija je na današnji dan leta 1916 napovedala vojno Portugalski. Čez dober teden je o tem pisala tržaška Edinost, ko je objavila še članek: "Vojna sila portugalske armade se ceni na 175.000 mož. Od teh je 30.000 mož aktivnih, dočim zasede okoli 60.000 mož močna rezerva trdnjave, da nadomesti čete lizbonskega utrjenega taborišča in poljsko armado in da opravlja etapno službo." Trst skupno vprašanje vseh podonavskih narodov. Tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel pisanje madžarskega tiska: »Trst ni samo najboljše pristanišče Julijske krajine in vse Jugoslavije, temveč tudi vsega podonavskega bazena.« Winston Chruchill je na današnji dan lete 1946 v govoru na Westminstrskem kolidžu v Fultonu prvič uporabil uporabil hladnovojni simbolni izraz železna zavesa, ki se je spustila čez Evropo od Trsta do Gdanska. Na Jesenicah se je na današnji dan leta 1941 rodil ekonomist in pravnik Jože Mencinger. Po končanem študiju se je zaposlil na Ekonomskem inštitutu ljubljanske Pravne fakultete, ki ga je kasneje tudi vodil, začel raziskovalno ukvarjati z ekonometrijo slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Leta 1990 je po večstrankarskih volitvah postal podpredsednik Demosove vlade. Odstopil je zaradi razhajanj o modelu privatizacije, o čemer je leta 2011 povedal Ni lepega marca, ki ne bi klobuka opršil s snegom V češkem Čoteču se je na današnji dan leta 1751 rodil orglar, harfist, skladatelj in učitelj Jan Křtitel Kuchař, ki je med prvimi prepoznal Mozartov glasbeni genij, ko je igral v praški operni predstavi Figarove svatbe. Prisluhnimo Kuchařevi Pastorelli za orgle in Milku Bizjaku
Avstrijski cesar Franc Jožef je na današnji dan leta 1866 potrdil pravila Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, katere pobudnik je bil Josip Juraj Strossmayer, delovati pa je začela leta 1867 v Zagrebu. V tržaškem predmestju Rocolu se je na današnji dan leta 1906 rodil bazoviški junak Franjo Marušič. Po končani Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu se je zaposlil pri Živnostenski banki in vodil Mladinsko društvo Rocol. Ko so fašisti leta 1926 začeli razpuščati slovenska društva, se je pridružil Borbi. Leta 1930 so ga aretirali, posebno sodišče ga je na 1. tržaškem procesu obsodilo na smrt. Ustreljen je bil 6.decembra 1930 v Bazovici. Prisluhnimo odlomku oddaje Neve Lukeš ob 50. obletnici procesa: "Dunajski vojaški sotrudnik graške »Tagesposte« piše: "Bitka pri Verdunu stoji. Nemci zaenkrat čakajo, da poneha silni napad sovražnika. Francoska protiofenziva nas spominja ruske ofenzive ob Sanu proti koncu meseca majnika in v začetku juniia leta 1915," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost Med drugo svetovno vojno so imela koncentracijska taborišča od vseh simbolov nasilja in izprijenosti največji naboj. Zahodni zavezniki so bili skeptični do trenutka, ko so sami začeli odkrivati grozote v zasedenih taboriščih, kakršno je bilo naprimer Natzweiler-Struthof, o čemer je Boris Pahor napisal Nekropolo in povedal: V Trstu je na današnji dan leta 1976 umrl profesor, igralec in urednik Jože Peterlin. Po diplomi iz slavistike je delal kot knjižničar v Narodni in univerzitetni knjižnici, od 1942-1945 pa tajnik Teološke fakultete v Ljubljani. Po preselitvi v Trst je do leta 1948 vodil oddaje za govorjeni spored in dramatiko na Radiu Trst A, nato pa poučeval. Ustanovil je radijsko igralsko skupino, česar se je kot upokojenec tako spominjal: Sneg v marcu se obdrži od večera do jutra, pravi istrski pregovor V intervjuju za londonski Evening standard, ki je izšel na današnji dan leta 1966 je v članku Kako živijo Beatli John Lennon med drugim izjavil: "Mi smo bolj popularni kot Jezus". Izjava v Veliki Britaniji ni bila deležna posebne pozornosti, v Združenih državah Amerike jo je 29 junija ponatisnila najstniška revija Date book magazine, kar je poleti sprožilo burne odmeve s protesti, tako da so morali Beatli prekiniti svojo tretjo ameriško turnejo. Glasbeno se vrnimo v tedanje čase betalomanije in prisluhnimo uspešnici Michelle
V Coleshillu se je na današnji dan leta 1606 rodil politik in pesnik Edmund Waller. Zaslovel je s hvalnico Cromwellu "Panegyrick to my Lord protector" in kupleti tedanjim prestižnežem. Na današnji dan leta 1876 se je v goriškem hotelu Pri treh kronah ustrelil narodni buditelj Karel Lavrič. Podrobneje o njem zgodovinar Branko Marušič: "Rotterdamsche Courant poroča iz Londona: Times piše v uvodnem članku: Kakor so poročali Francozi včeraj, je bila utrdba Douaumont v prvih vojnih mesecih razorožena. Vojaški sotrudnik tega lista obžaluje, da vsled letnega časa in stanja teritorija Rusi in Italijani še ne morejo izvrševati pritiska," tako je petkova Edinost na današnji dan leta 1916 povzela časopisno polemiko o bojih na ključni točki zahodne fronte v prvi svetovni vojni. Kdo ima pravico govoriti v imenu ljudstva zavezniški razmejitveni komisiji? Tako se je na prvi strani nedeljskega Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 v uvodniku spraševal Virgilij Šček. "Politične stranke imajo polno pravico, da se oglasijo k besedi. Nedvomno ima v tem pogledu na Primorskem prvenstvo Slovansko-italijanska antifašistična unija. Pri zastopnikih cerkvenih oblasti pridejo najprej v poštev škofje, pri čemer moramo takoj povedati, da so vsi Italijani, čeprav so številne župnije, kjer so verniki samo Slovenci. Zloraba vere v politične namene se kaznuje, kakor uči zgodovina, z odpadom od Cerkve.« Ob slovenskem osamosvajanju je pozornost politike usmerjala vrsta kulturnih pobud. To velja tudi za jezikovno razsodišče, ki je sprožilo tedanje jugoslovanske polemike, o člemer je v Trstu je Matjaž Kmecl leta 1986 na predstavitvi knjige dejal: Brezen ima rep zavit/Brezen je desetkrat na dan jezen V Nürnbergu je na današnji dan leta 1706 umrl organist in skladatelj Johann Pachelbel. Iz bogatega sakralnega in posvetnega opusa baročnih skladb muzikologi najbolj cenijo njegov prispevek coralnemu preludiju in fugam. Pachelbelovo skladbo Gigne je posnel tudi londonski godalni kvartet Guildhall
Na današnji dan leta 1836 je Teksas, po porazu mehiškega generala Antonia Lopeza de Santa Ana, razglasil odcepitev od Mehike. Priseljenci iz južnih držav Združenih držav Amerike so to storili zaradi mehiške odprave suženjstva. Teksas je šele leta 1845 postal 28-ta država Združenih držav Amerike. Drugo trdnjavo pri Verdunu, Vaux, so Francozi zagrizeno branili in 2. marca leta 1916 odbili nemški naskok. Na današnji dan je začel veljati odlok britanske vlade o vojaški obveznosti rekrutov od 18 do 41 leta starosti z izjemo poročenih, vdovcev z otroki, zaposlenih v vojaški mornarici in tovarnah za vojaško oskrbo ter duhovnikov. Na današnji dan leta 1921 se je Labinu začela splošna stavka rudarjev. Po 37 dneh so vojaki in karabinjerji zadušili Labinsko republiko. Prisluhnimo odlomku govora Josipa Broza - Tita ob 150. obletnici labinskega rudnika 15. junija 1958 Na današnji dan leta 1931 se je v Privolnu rodil zadnji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov. Leta 1990 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Podrobneje o vlogi Gorbačova ob sovjetski glasnosti, perestrojki in razpadu Mitja Volčič: Humanite razkrinkuje laži reakcionarnega tiska, tako je na današnji dan leta 1946 na prvi strani poročal sobotni Primorski dnevnik: »Reakcionarna izzivanja proti Jugoslaviji v zvezi s Trstom. Zadnje izmed teh lažnih poročil je včeraj objavila agencija Exchange telegraph, ki pravi, da je maršal Tito koncentriral 500 tankov ob Morganovi liniji. Jugoslovanska vlada se zaveda svojih pravic in nima nobene potrebe, da bi organizirala zasedbo Trsta.« Če sušca dolgo sneg leži, to setev močno zamori V Londonu se je na današnji dan leta 1916 rodil skladatelj Bernard George Stevens. Angleščino in glasbo je študiral na univerzi v Cambridgu in na kraljevi glasbeni akademiji. Že leta 1937 je zaslovel z violoinsko sonata, leta 19146 pa so njegovo simfonijo osvoboditve v kraljevi Albert dvorani sprejeli z ovacijami. Prisluhnimo odlomku finala druge simfonije, ki jo je posnel BBC-jev filharmonični orkseter pod taktirko Edwarda Downsa:
Rimski vojskovodja Sula je po enoletnem obleganju, na današnji dan leta 86 pred našim štetjem, zavzel Atene. Leta 1456 so jih zavzeli Turki, v 17. stoletju pa oblegali Benečani in s topovsko kroglo porušili Akropolo. Karantanski vojvoda Arnulf je na današnji dan leta 896 postal cesar Arnol Imperator Avgustus. Čeprav je kmalu po kronanju zbolel, je njegova zamisel o evropski skupnosti kraljestev pod cesarsko krono Svetega rimskega cesarstva ostala. Pripadniki 3. gorske brigade, borbene enote 15. korpusa so na današnji dan leta 1916 začeli graditi spominsko cerkev Svetega Duha na Javorci in jo končali do 1.novembra. Zasnoval jo je dunajski slikar in scenograf Remigius Geyling, tedaj nadporočnik, organizacijo in vodenje gradnje pa je prevzel poročnik madžarskega rodu Géza Jablonszky.V notranjosti je na hrastovih ploščah po sistemu vojaške hierarhije vžganih 2564 imen na okoliških bojišcih padlih avstro-ogrskih vojakov, pokopanih na Ločah pri Tolminu. O obnovi cerkve je za našo radijsko postajo poročala Mariša Bizjak: "Zapadno bojišče. - Pri Verdunu Nemci zavzeli neko manjšo o utrdbo severozapadno Douaumonta. Rusko, turško in balkansko bojišče. - Nobenih važnih dogodkov. Italijanska fronta. - Živahnejše italijanske topovske akcije proti goriškemu predmostju in doberdobski planoti," tako je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 na prvi srani bralce seznanila z vojnimi dogodki. »Italija mora povrniti vojno škodo Jugoslaviji, ki poudarja, da je eden izmed bistvenih pogojev normalizacije odnošajev med državama, da italijanska vlada prizna žrtve in škodo, ki jih je utrpela Jugoslavija s strani italijanskih okupacijskih čet in da povrne to škodo,« je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik.Tega dne in leta je po 252 letih laburistična vlada nacionalizirala znamenito Bank of England. Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila/ Če sušca dolgo sneg leži, to setev močno zamori V Polhovem Gradcu se je na današnji dan leta 1796 rodil skladatelj Gregor Rihar. Leta 1825 je postal organist v ljubljanski stolnici, obenem je študiral bogoslovje in bil leta 1829 posvečen v duhovnika. Bil je zelo plodovit skladatelj. Zložil je okoli 550 pesmi. Pri skladanju je znal ubrati tisto vižo, ki je ganila poslušalce. Prisluhnimo Slovenskemu komornemu zboru, ki nam bo pod taktirko Mirka Cudermana zapel pesem Gregorja Riharja Veseli Godec
Julij Cezar je leta 46 pred našim štetjem prevzel kot vzor egiptovski koledar s 365,25 dneva. Gregor 12-i pa je leta 1582 skrajšal julijansko leto in odpravil 10-dnevno razliko. Februarju so tako vsake štiri leta dodali prestopni dan. Preglejmo sedaj naše Smolčke, kakor so leta 2004 imenovali za rojstnodnevna praznovanja prikrajšane otroke: V Zgornjih Gorjah se je na današnji dan leta 1836 rodil diplomat, politik, pesnik, pisatelj in prevajalec Jožef Schwegel. Pisal je pesmi v slovenščini, uspel in obogatel je kot diplomat in poslovnež v Egiptu, kot konzul v Istanbulu, skorajda postal minister na Dunaju, končal pa kot deželni poslanec. Na Pečinah pri Tolminu je na današnji dan leta 1864 umrl pridigar in politik Filip Jakob Kafol. Izdal je več knjig pridig z naslovom Domači ogovori. Medtem ko na današnji dan leta 1916 na soški in ruski fornti ni bilo omembe vrednih spopadov, je tržaška Edinost pisala:" Naše čete so uplenile dosedaj v Draču: 23 topov, 17 jadrnic in parnikov. Po vseh znakih se je vršil beg Italijanov v največji naglici." V Podnanosu se je na današnji dan leta 1920 rodil narodni heroj Janko Premrl - Vojko. Ciril Pelicon - Rado se je svojega komandanta tako spominjal: V Dobravljah se je na današnji dan leta 1944 rodil gradbeni tehnik in ter poslanec Ivan Mamič. Leta 2000 je bil na listi Nove Slovenije, izvoljen na državnozborskih volitvah, kar je tako ocenil: Na današnji dan leta 1948 se je v Gorici rodila slavistka Lena Lenček. Na harvardski univerzi je pripravila študijo in prevod slovenskih ljudskih balad. Leta 2004 je Lena Lenček skupaj s hčerko slavila rojstni dan, o tem je Nevi Zajc povedala: Na današnji dan leta 2000 je v Ljubljani umrla pisateljica Nada Kraigher. Leta 1975 je tako opisala svoje pojmovanje pisateljice prihodnosti: Če sever konec svečana brije, nam dobre letine up zasije. V pariški narodni operi so na današnji dan leta 1836 krstno uprizorili opero Giacoma Meyerbeersa, Hugenoti, zato prisluhnimo mezzosopranistki Marilyn Horne, ki je zapela ob spremljavi orkestra kraljeve opere Covent Garden
V Brugesu se je na današnji dan leta 1771 rodil flamski slikar François-Joseph Kinson. Zaslovel je predvsem s portreti tedanjih evropskih vladarskih družin. V Tolminu se je na današnji dan leta 1901 rodil čevljarski mojster, tigrovec in partizan Jožef Šorli. Zaradi prve svetovne vojne je šele leta 1930 prevzel bratovo delavnico in trgovino, saj se je Srečko pred fašisti umaknil v Jugoslavijo. Jožef je brata nadomestil tudi v vodstvu mestne organizacije Tiger. Podrobneje o njem Borut Rutar: "V Londonu vlada po poročilih, ki prihajajo iz Nizozemske, na merodajnih mestih veliko razburjenje zaradi nemškega predora pri Verdunu. Več višjih častnikov angleškega glavnega stana je odpotovalo v Pariz, ki ga je sicer zajel snežni vihar," je na današnji dan leta 1916 poročala tržaška Edinost. "Vojaška policija v Trstu preganja jugoslovanske in bolgarske novinarje," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik: «Primer aretacije urednika Primorske borbe, Dušana Fortiča, ki ga je 23-ega tega meseca aretirala angleška policija pod pretvezo, da je odpeljal iz Trsta dva belogardista.« Zaradi zasedbe Kuvajta in nespoštovanja ultimata Združenih narodov so Združene države Amerike s 30-imi zaveznicami s pooblastilom varnostnega sveta sprožile šesttedensko zalivsko vojno proti Iraku. Akcija 'puščavski vihar' se je končala na današnji dan leta 1991 z iraškim porazom. Prisluhnimo odlomku komentarja Borisa Kralja: V središču Stockholma so na današnji dan leta 1986, ko se je vračal iz kina, ustrelili švedskega ministrskega predsednika Olafa Palmeja. Udejanil je model socialne države, kot predsednik posebnega odbora Združenih narodov za razorožitev se je zavzemal za ustanovitev brezjedrskega območja v Evropi. Februar kratek, hujši kot Turek/Februarska luna je najlepša v letu. V Park Ridgeu, predmestju Chicaga, se je na današnji dan leta 1876 rodil skladatelj John Alden Carpenter. Po končani harvardski univerzi je v Londonu izpopolnjeval študij kompozicije. Iz njegovega bogatega opusa prisluhnimo odlomku drugega stavka njegove simfonije, ki ga je posnel ukrajinski simfonični orkester pod taktirko Johna McLaughlina Williamsa:
Danes se spominjamo Rudolfa Steinerja, utemeljitelja antropozofije. Rodil se je na današnji dan leta 1861v današnjem Donjem Kraljevcu pri Čakovcu. Študiral je na Dunaju, zatem se je zaposlil na Goethejevem inštitutu, ko se je poglobil v filozofsko in ezoterično zapuščino velikega misleca. Razvil je Waldorfsko šolo, utemeljil biodinamično kmetovanje, zasnoval je Euritmijo. "Veliki nemški uspehi pred Verdunom. Nemške čete ob navzočnosti cesarja zavzele z naskokom vas Louvemont in vzhodno od tod ležečo utrdbeno skupino. Naše čete prodrle do Drača. Na ruskem bojišču predstražni boji. Nič važnega na italijanskih in turških bojiščih. Amerika in vojna s podvodniki. Pašič v Atenah. Uvedba gregorijanskega kalendarja na Turškem", tako je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Gorici se je na današnji dan leta 1941 rodil slikar in arhitekt Jože Cej. Študiral je na umetnostnem liceju v Benetkah, v slovenskih šolah pa je poučeval risanje. Slikarsko se je posvetil krajinarstvu v oljni tehniki in akvarelu. Prvič je razstavljal že leta 1955 v Gorici. Kasneje se je posvetil stavbarstvu. V našem arhivu hranimo govor Jožeta Ceja na enotni manifestaciji Slovencev v Italiji, ki je bila leta 1984 v Gorici. Prisluhnimo odlomku: "Spomenica slovenskih duhovnikov Julijske krajine zavezniški komisiji," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik: «V vseh štirih škofijah ni nobene župnije, kjer bi bili izključno italijanski verniki, pač pa je ogromna večina živelj z izključno slovanskim prebivalstvom. Število župnij z italijansko večino je minimalno.« Raje vidim svečana na polju volka, kakor v srajci moža. Na današnji dan leta 1956 je v popolni duhovni temi umrl veliki slovenski skladatelj Marij Kogoj. Študiral je na Dunaju pri Schonbergu, slogovno se je približal ekspresionizmu in dotedanji tok slovenske glasbene ustvarjalnosti usmeril k sodobnim evropskim tokovom. Preživljal se je kot korepetitor v operi in pisal enkratne glasbene kritike. Vrhunec njegove ustvarjalnosti je opera Črne maske, ki so jo četrtič uprizorili v mariborskem narodnem gledališču kot otvoritveno predstavo Evropske prestolnice kulture. Premiero je za našo radijsko postajo spremljala Tatjana Gregorič: Prisluhimo odlomku drugega dejanja, solistu Jožetu Vidicu v vlogi vojvode Lorenza di Spadara, združenima orkestroma ljubljanske in mariborske opere je dirigiral Uroš Lajovic
In vendar se vrti, tako se je končal proces pred španskim inkvizijckim sodiščem. Na današnji dan leta 1666 so po nalogu Papeža Urbana VIII. prepovedali Galilejevo knjigo o heliocentrični zgradbi osončja na temelju ugotovitev Nikolaja Kopernika, ki jih je Galilej praktično dokazal s teleskopskim opazovanjem. Obtožili so ga herezije. V Šmartnem se je na današnji dan leta 1801 rodil zdravnik Jožef Dolničar. Po nižji gimnaziji v Ljubljani je z odliko končal fiziko v Milanu, doktorat iz medicine pa je dosegel na Dunaju leta 1832. Zaradi epidemije azijske kolere ga je vlada takoj po diplomi poslala v Horn v Nižji Avstriji, kjer si je prislužil viteški križec Franc-Jožefovega reda. Imenovali so ga za zdravnika v koprski kaznilnici, kjer se je izkazal med epidemijo griže in kar dveh izbruhov kolere. Tako je postal mestni zdravnik v Trstu, kjer je pomagal ustanoviti Slavjansko društvo. Na učiteljišču je poučeval antropologijo in ljudsko higieno. Podrobneje o njem docentka za zgodovino medicine, Zvonka Slavec Zupanič: Avstroogrska vojska je na današnji dan leta 1916 z zasedbo Tirane končala osvajanje severnega dela Albanije. Enote carske ruske armade so v spopadih z Otomani zasedle perzijski Kermansjah. V bitki za Aqaqiya, na današnjem libijskem ozemlju na meji z Egiptom, pa so na današnji dan britanske enote južnoafriške brigade premagale enote senussitskih plemen, ki so se izurile v bitkah proti italijanskim kolonialnim silam v tedanji Cirenaichi in Tripolitaniji. "Ves teror zaman, Duce je odšel, valpti so ostali. Teroriziranje v Trstu. Slovenski ribiči v Barkovljah manifestirajo za priključitev k Jugoslaviji," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik, ki je sicer osrednjo pozornost namenil nedeljskemu pogrebu posmrtnih ostankov narodnega heroja Janka Premrla Vojka iz Vipave v Št. Vid, današnji Podnanos. Če konec svečana burja pometa, se dobra letina obeta./Blato v februarju prinaša bolezen in pomanjkanje. Danes se spominjamo legende divjega zahoda, Buffala Billa. Na današnji dan leta 1846 se je v Iowi rodil William Frederick Cody. Bil je poštni jezdec, voznik kočij, vojak v državljanski vojni. Leta 1872 je prvič uprizoril igro Streljanje v preriji. Organiziral je WildWest showe s kavboji in indijanci in z njim nastopal tudi po Evropi, tudi v Trstu in Ljubljani, zvezdnik je postal po nastopu na zlatem jubileju britanske kraljice Victorije. Buffala Billa je opeval tudi Francesco de Gregori
Na današnji dan leta 1836 je Samuel Colt patentiral pištolo s 6-imi naboji v vrtečem se valju, ki je postala sinonim ameriškega Divjega zahoda. Na današnji dan leta 1841 se je rodil slikar in kipar Auguste Renoir. Velja za glavnega predstavnika impresionizma in enega največjih umetnikov 19. stoletja. Slikar Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Tolminu. Po študiju v Rimu in Firencah se je pridružil goriškemu krogu umetnikov, ki je v slovenski prostor vnesel prvine futurizma, kubizma in konstruktivizma. Po vojni je v Ljubljani živel bohemsko življenje in leta 1958 umrl v hudi revščini. Matija Bravničar se ga je na slovesnosti ob odkritju Kogojevega spomenika v Kanalu leta 1967 tako spominjal: Nemci so, četrti dan ofenzive v bitki za Verdun, na današnji dan leta 1916 zasedli vas Douaumontu, s tamkajšnjo trdnjavo vred. Francozi so namreč podcenjevali hitrost nemškega prodora. Čeprav je Douaumont padel, pa so Francozi uspeli ostati v Verdunu. Po »Sveti cesti« so v mesto pripeljali dodatnih 190.000 vojakov, 23.000 ton streliva in drugega materiala. Zanesljivih statističnih podatkov o številu samomorov takoj po vojni ni; češka poročila iz leta 1946 potrjujejo, da se je na Češkem in Moravskem ubilo 5 tisoč 58 Nemcev. S prisilno delovno silo so, podobno kot na Češkem, ravnali tudi drugod po Evropi, tudi v Veliki Britaniji, kjer je še na začetku leta 1948 delalo 110 tisoč nemških vojnih ujetnikov. Če od strehe prej kane kot od sveče, bo še dolga zima./Februarske sapice nosijo pomlad in dobro letino. V Prilepu se je na današnji dan leta 1981 rodil pevec Todor "Toše" Proeski. Solo petje je študiral na akademiji v Skopju, izpopolnjeval pa se je tudi v New Yorku. Leta 1999 je izdal prvo ploščo, sledili so veliki koncerti in uspešna kariera. Jeseni 2007 je izšla njegova edina pesem v slovenščini Moja, ki ji bomo tudi prisluhnili
V Barbanu se je na današnji dan leta 1771 rodil duhovnik in polihistor Petar Matija Stankovič. Šolal se je v Rovinju in Vidmu, teologijo je študiral v Padovi, kjer se je izpopolnjeval še v pravu, matematiki in prirodoslovju. Kmalu po posvetitvi v Pulju je postal kanonik v Barbanu. Izdal je 20 knjig, zaslovel pa je z Življenjepisi zaslužnih Istranov in si prislužil vzdevek Istrski Plutarh. Leta 1841 je patentiral stroj za prebiranje oljk in svojo torkljo. Svojo bogato knjižnico je zapustil Rovinju. V najbolj krvavi bitki prve svetovne vojne za Verdun na zahodni fronti so nemške enote napredovale še za dva kilometra in zajele novih 10 tisoč francoskih vojakov, kar je močno zbilo moralo francoske vojske in povzročilo dezertacijo severnoafriške divizije, sestavljeno iz vojakov iz Maroka in Alžirije. Med tem incidentom so Francozi celo streljali na bežeče vojake in jih precej pobili, vendar bega niso ustavili. Pri Svetem Ivanu v Trstu se je na današnji dan leta 1941 rodil športni in kulturni delavec Aldo Rupel. Prisluhnimo odlomku oddaje Portret Nataše Uršič: Po koncu druge svetovne smo bili priča tudi etničnemu čiščenju, zlasti v vzhodni Evropi, ki je zahtevalo velik krvni davek, o čemer podrobneje avtor knjige Keith Lowe: Na današnji dan leta 1961 je Jože Šlibar v Obersdorfu postavil svetovni rekord v smučarskih skokih. Poletel je 141 metrov in za dva metra izboljšal več kot deset let stari rekord Finca Tauna Luira. Ob vrnitvi v Ljubljano je bil deležen veličastnega sprejema na železniški postaji, v Šestici je poslej lahko zastonj kosil, podarili so mu tudi tedaj znamenitega Citroenovega spačka. Čez eno leto je tako ocenil nastope po rekordnem skoku: Kadar Matija zmrzuje, še štirideset dni mraza preropkuje/Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi/Po Matiji ne gre lisjak čez led domov. Na današnji dan leta 1711 so v Londonu premierno uprizorili opero "Rinaldo" Georga Friedricha Haendla. Arijo Lascia ch´io pianga bo zapela Ileana Contrubas. Komorni ansambel vodi Claude Malgoire
Neveljaven email naslov