Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Imoli se je na današnji dan leta 1666 rodil zdravnik Antonio Maria Valsalva. V Bologni je študiral anatomijo in nato razkrival vzroke številnih bolezni, ki jih je zdravil tudi s kirurškimi posegi.
V Gradcu je na današnji dan leta 1879 umrl pravnik in politik Henrik Martinak. Marca 1948 se je v Pomladi narodov pridružil pozivu dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom z zahtevo po zaščiti slovenskega naroda z uvajanjem šol in prevajanjem zakonov v slovenščino. Sestavil je pravilnik za slovenske prevode Uradnega lista. Podrobneje o njem zgodovinar Stane Granda.
Na današnji dan leta 1916 je tržaška policija poslala na Dunaj poročilo o ukrepuh proti italijanski iredenti, v katerih je bilo navedenih 1823 imen sumljivih oseb. Med najvidnejšimi ukrepi na Primorskem je bila prepoved izhajanja iredentističnega časopisa Il Piccolo. Obenem je habsburška policija preganjala tudi zagovornike jugoslovanstva.
Tiskar in književnik Veso Pirnat-Brolski se je rodil na današnji dan leta 1941 v Beogradu, odraščal pa je v Ljubljani, kjer je končal grafično šolo. Očeta, igralca, so premestili v koprsko gledališče. V Kopru se je Veso kasneje zaposlil v tiskarni Jadran in ves čas slikal. Po operaciji očesa na Kubi se je posvetil literatarnemu ustvarjanju in izdal več zbirk in roman, pisal je tudi komedije za društvo slabovidnih. Prisluhnimo njegovi recitaciji:
"Smrtna grožnja," tako je na današnji dan leta 1946 petkov Primorski dnevnik naslovil uvodnik, v katerem ugotavlja, da se »fašistična reakcija poslužuje vseh mogočih sredstev, da bi spričo prihoda mednarodne razmejitvene komisije prestrašila naše ljudstvo in ga odvrnila od trdne odločitve, da hoče pripasti samo federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Če je svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pečjo./Febrar suh, vsepovsod kruh.
Pariška opera je na današnji dan leta 1686 krstno uprizorila lirično tragedijo Jeana Baptista Lullya, Armide, ki velja za mojstrovino francoske baročne opere, zato prisluhnimo odlomku uverture:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Imoli se je na današnji dan leta 1666 rodil zdravnik Antonio Maria Valsalva. V Bologni je študiral anatomijo in nato razkrival vzroke številnih bolezni, ki jih je zdravil tudi s kirurškimi posegi.
V Gradcu je na današnji dan leta 1879 umrl pravnik in politik Henrik Martinak. Marca 1948 se je v Pomladi narodov pridružil pozivu dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom z zahtevo po zaščiti slovenskega naroda z uvajanjem šol in prevajanjem zakonov v slovenščino. Sestavil je pravilnik za slovenske prevode Uradnega lista. Podrobneje o njem zgodovinar Stane Granda.
Na današnji dan leta 1916 je tržaška policija poslala na Dunaj poročilo o ukrepuh proti italijanski iredenti, v katerih je bilo navedenih 1823 imen sumljivih oseb. Med najvidnejšimi ukrepi na Primorskem je bila prepoved izhajanja iredentističnega časopisa Il Piccolo. Obenem je habsburška policija preganjala tudi zagovornike jugoslovanstva.
Tiskar in književnik Veso Pirnat-Brolski se je rodil na današnji dan leta 1941 v Beogradu, odraščal pa je v Ljubljani, kjer je končal grafično šolo. Očeta, igralca, so premestili v koprsko gledališče. V Kopru se je Veso kasneje zaposlil v tiskarni Jadran in ves čas slikal. Po operaciji očesa na Kubi se je posvetil literatarnemu ustvarjanju in izdal več zbirk in roman, pisal je tudi komedije za društvo slabovidnih. Prisluhnimo njegovi recitaciji:
"Smrtna grožnja," tako je na današnji dan leta 1946 petkov Primorski dnevnik naslovil uvodnik, v katerem ugotavlja, da se »fašistična reakcija poslužuje vseh mogočih sredstev, da bi spričo prihoda mednarodne razmejitvene komisije prestrašila naše ljudstvo in ga odvrnila od trdne odločitve, da hoče pripasti samo federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Če je svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pečjo./Febrar suh, vsepovsod kruh.
Pariška opera je na današnji dan leta 1686 krstno uprizorila lirično tragedijo Jeana Baptista Lullya, Armide, ki velja za mojstrovino francoske baročne opere, zato prisluhnimo odlomku uverture:
Ob sončnem zahodu se na današnji dan začenja Samhain, keltsko novo leto, ki sicer šteje trinajst lunarnih mesecev, od katerih se vsak energetsko navezuje na posamezno drevesno vrsto in se po njej imenuje. Danes praznujemo dan protestantizma; v spomin na današnji dan leta 1517, ko je nemški teolog Martin Luther objavil protest zoper pokvarjenost papeštva. Reformacija je Slovencem prinesla prve knjige, tudi izid Dalmatinove Biblije, leta 1996 pa smo dobili novi prevod Svetega pisma, soprevajalec Otmar Črnilogar je o njem povedal: "Na soški fronti je včerajšnji dan v odseku severno goriškega predmestja potekel znatno mirneje. Le posadka tolminskega predmestjaje morala zavrniti močnejši napad. Tudi na Podgorskem vrhu so ostali po ljutih bojih moža proti možu vsi naši jarki v posesti njihovih braniteljev. Proti doberdobski planoti, kjer sovražni napadi niso bili preprečeni že po ognju artiljerije, so se izjalovili ob trdnem zidu naše pehote," tako je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1930 rodil igralec Aleksander Krošl. Po gimnaziji v Mariboru je v Ljubljani leta 1954 končal Akademijo za igralsko umetnost in igralsko kariero začel v Mestnem gledališču Ptuj. Poklicna pot ga je vodila v Celje, Ljubljano, Maribor in zadnje desetletje pred upokojitvijo leta 1993 v Novo Gorico. Odigral je več kot 160 vlog, danes se najraje spominja: Z odlokoma vlade so na današnji dan leta 1945 ustanovili Akademijo za igralsko umetnost in Osrednji državni arhiv Slovenije. Sežána je obmejno mestno naselje, ki je gospodarsko, prometno in kulturno središče Krasa. Kraj se prvič omenja že leta 1085 kot Cesan, leta 1293 pa Sesana. Podrobneje o izvoru imena Sežána Marko Snoj, avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen/:t Primož Trubar je za verske potrebe zložil vrsto protestantskih pesmi, o čemer je Edo Škulj povedal: Komorni zbor Ipavska z dirigentom Matjažem Ščekom je posnel tudi Trubarjevo pesem Ne daj oča naš lubi Bog
Na današji dan leta 1595 so v v mestni obračunski kroniki Kopra zapisali izdatek in ime slikarja in kiparja Zorzija Venture Brajkoviča. O njem podrobneje umetnostni zgodovinar Edvilij Grdina: Spominjamo se razglasitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, zgodilo se je na današnji dan leta 1918, na manifestaciji na ljubljanskem Kongresnem trgu, ko je Narodni svet pretrgal vse vezi z Dunajem. 1. decembra 1918 se je ta država s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. "In zemlja, ki sem jo vedno ljubil, me bo sprejela…," tako je na današnji dan leta 1945 Primorski dnevnik naslovil poročilo o prekopu bazoviških žrtev iz zapuščenega pokopališča v Fontane di Villorba pri Trevisu. Velika množica ljudi se je v nedeljo na tržaškem Velikem trgu udeležila slovesnosti v počastitev ustreljenih Pina Tomažiča, Ivana Vadnala, Vika Bobka, Ivana Ivančiča in Simona Kosa, ki so jih pokopali pri Svetem Jakobu. V Kopru se je na današnji dan leta 1965 rodila igralka Nataša Ralijan - Tič. Leta 1997 je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kmalu zatem zaposlila v ljubljanski Drami. Med znane obraze se je zapisala z vlogo Ane Lize, tako je leta 2005 postala Osebnost Primorske in Nataši Benčič povedala: Na današnji dan leta 1965 se je v Lanúsu rodil nogometni virtuoz, pa tudi zdravljeni narkoman in selektor argentinske reprezentance, Diego Armando Maradona. Podrobneje o njem naš športni urednik Primož Čepar: Seslján, italijansko Sistiana, je naselje v občini Devin-Nabrežina. Ime izvira iz latinskega imena Sixtillius, ki dobesedno pomeni šestorojeni otrok v družini. Seslján je bilo prvo ali eno od prvih rimskih naselij na Tržaškem in eno od najbolj priljubljenih obmorskih letovišč v avstroogrski monarhiji. Na današnji dan leta 1935 je v Budimpešti umrl skladatelj Emerik Kalman. Študiral je pravo in glasbo. Najbolj ustvarjalno je njegovo dunajsko obdobje, ko je s Franom Leharjem postal eden najbolj priljubljenih operetnih skladateljev. Prisluhnimo duetu iz operete Čardaška princesa, sopranistki Zsuzsi Csonki in tenoristu Janosu Berkesu ter Madžarskemu operetnemu orkestru pod taktirko Laszla Kovacsa
Integrál je osnova tako imenovane »višje matematike«, natančneje matematične analize in infinitezimalnega računa. Temelje integralskega računa sta postavila Isaac Newton in Gottfried Wilhelm Leibniz, ki je na današnji dan leta 1675 prvič zanj uporabil znak - dolgi s. V Podbrdu v Baški grapi se je na današnji dan leta 1875 rodil publicist Andrej Munih. Zaradi bolezni ni mogel končati gimnazije, zato se je samoizobraževal. Podrobneje o njemzgodovinar Branko Marušič: Na današnji dan leta 1915 je politik, filozof in sociolog Tomáš Garrigue Masaryk, ustanovitelj in ideolog Češke narodne stranke v begunstvu v Ženevi dal pobudo za ustanovitev samostojne Češkoslovaške. 4. novembra leta 1918 je postal prvi češkoslovaški predsednik, mandat je še trikrat ponovil, dokler ni leta 1935 zaradi zdravstvenih razlogov odstopil. Ministrstvo za gozdarstvo Narodne vlade Slovenije je na današnji dan leta 1945 z odredbo vzpostavilo začasno oblast nad veleposestjo dotedanjega Kranjskega verskega sklada. Semedela je bila nekoč razloženo naselje pod hrbtom Svetega Marka južno od Kopra, danes pa je to povsem urbaniziran novi del mesta. Ime je prevzeto iz italijanskega imena. Občnoimenski pomen narečne beneško-tržaške italijanske besede 'semedella' je 'stezica'. Beseda je manjšalnica 'semede', 'semida' v pomenu 'steza', kar se je razvilo iz latinske besede 'semita'. V Mount Vernonu, v ameriški zvezni državi Ohio, se je na današnji dan leta 1815 rodil skladatelj Daniel Emmett. Po vojaščini se je pridružil cirkuški ekipi kot bobnar, kasneje minstrel skupini, v kateri so temnopolti zabavali belce z burleskami in popevkami. Zanje je pisal skladbe in kmalu zaslovel s koračnico Dixie, ki je postala himna južnakov v državljanski vojni, zato jo je predsednik Lincoln po zmagi prepovedal in tako prispeval k njeni popularnosti: Prisluhnimo arhivskemu posnetku iz leta 1907 v izvedbi Edisonovega simfoničnega orkestra:
Danes se spominjamo kralja humanistov, kakor so imenovali avtorja Hvalnice norosti, karikature človeške neumnosti, svarilo pred modno norostjo, pohlepom, zakonolomstvom, prepirljivostjo in bahavostjo. Erazem Rotterdamski, ki se je rodil na današnji dan leta 1465, je bil med prvimi, ki so verjeli v poslanstvo moderne znanosti. "Splošna bitka ob Soči traja dalje. Včeraj so se z brezprimerno srditostjo vršeči pehotni boji raztegnili tudi na goriško predmostje. Posebno pri Plavah so se vršili srditi boji. Ob robu doberdobske planote traja ta bitka v odseku med Majnico in Monte dei sei busi dalje z nezmanjšano silovitostjo," je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. V Gažonu je na današnji dan leta 2005 umrl kipar in slikar Jože Pohlen. Že vaški učitelj Dionizij Čibej je v mladem Jožetu odkril nadarjenega risarja in mu pomagal do študija v Firencah. Šolanje na kiparskem oddelku likovne akademije je nadaljeval v Ljubljani pri Borisu in Zdenku Kalinu, Karlu Putrihu, specializacijo pa je končal pri Frančišku Smerduju. Zatem se je posvetil pedagoškemu delu, v rodnih Hrastovljah je sodeloval pri odkrivanju danes svetovnoznanih fresk. Leta 1961 je za razstavo v Jakopičevem paviljonu dobil nagrado Prešernovega sklada, kar mu je omogočilo študijsko bivanje in razstavljanje v Benetkah in Firencah. Za spomeniško plastiko je dobil Nagrado vstaje slovenskega naroda in leta 1983 o tem povedal: Selo je gručasta vasica na vrhu razvodnega hrbta, imenovanega Vrhe, ki leži nekoliko severneje od ceste Štanjel - Štjak. Najpomembnejši vir dohodka je nekoč bila živinoreja, na prisojnem pobočju Ostrega vrha nad dolino rečice Branice je nekaj vinogradov. Občnoimenski pomen besede selo je prostor, kjer stoji hiša ali naselbina, poenostavljeno vas, naselje, zaselek. Na današnji dan leta 1915 so v Berlinu krstno zaigrali simfonično poemo Richarda Straussa Eine Alpensinfonie, ki jo avtor zasnoval kot niz 22-ih glasbenih scen, ki naj ponazarjajo dan v Alpah. Partitura je napisana za kar 125 glasbenikov, zato jo redko igrajo, čeprav je bila leta 1981 posneta na prvo zgoščenko. Prisluhnimo filharmonikom iz Los Angelesa, ki so pod taktirko Zubina Mehte posneli Alpsko simfonijo
Na današnji dan leta 1275 je v pisnih virih prvič omenjen Amsterdam. Tedaj je knez Floris V. van Holland ribiče v Amestelledammu oprostil plačevanja mostnine. Naselbina se je razvila v glavno nizozemsko mesto. Na današnji dan leta 1795 so Španija in Združene države Amerike sklenile sporazum, s katerim je Španija priznala mejo z Združenimi državami Amerike na Mississipiju in po 31. vzporedniku. Na Podrečah pri Navčičah se je na današnji dan leta 1835 rodil pesnik in pisatelj Simon Jenko. Pesniti je začel že v ljubljanski realki, kjer je sodeloval v dijaškem rokopisnem listu Vaje, z uredništvom je sodeloval tudi med študijem na Dunaju, ko je nastalo prvo slovensko umetniško prozno delo Jeprški učitelj. Podrobnosti razkriva Janez Močnik: Na današnji dan leta 1915 so se tri divizije francoske armade izkrcale v Solunu, vendar je za že umikajočo se srbsko armado pomoč prišla prepozno, saj je zaradi bolgarske premoči srbski maršal Radomir Putnik ukazal umik preostalim 125 tisoč vojakom proti Črni Gori in Alabiniji. Centralne sile so z bolgarsko pomočjo slavile zmago, simbolno tudi z nadzorom nad železniško progo Berlin- Istanbul, ki je omogočila večjo nemško pomoč otomanskemu cesarstvu. V Mariboru se je na današnji dan leta 1920 rodil igralec Joško Lukeš. Že kot študent trgovske akademije je med vojnama obiskoval dramsko šolo Vladimirja Skrbinška in Frana Žižka. Septembra 1945 je postal član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, v katerem je do upokojitve odigral več kot 300 vlog. Ob 25. jubileju dela v tržaškem gledališču je leta 1973 tako opisal svoja prva srečanja z gledališčem: Sélce se imenujeta vasici v apnenčastem delu dna Srednje Pivke in nad Spodnjo Soško dolino, ki je prislonjena na pobočje najnižjih obronkov Krna. Občnoimenski pomen besede selo je prostor, kjer stoji hiša ali naselbina, poenostavljeno vas, naselje, zaselek. V našem primeru gre za množinsko pomanjševalnico. Soul pevec Benjamin Earl Nelson je pevsko zaslovel z bandom The Drifters, vendar se je leta 1960 odločil za solistično kariero. Kot Ben E. King je na današnji dan leta 1960 posnel balado Spanish Harlem, ki mu je prinesla svetovno slavo, zato velja prisluhniti zimzeleni uspešnici:
Na današnji dan leta 925 je v Reju pri današnjem Teheranu umrl zdravnik in polihistor Abu Bakr Mohammed ibn Zakarijja al-Razi. Svetovni ugled si je pridobil z medicinsko enciklopedijo Kitab al-havi, v Evropi znano kot Continens in Kitab al-Mansuri, medicinskim kompendijem v 10-ih knjigah. V posoških krajih je življenje potekalo pod vtisom grmenja granat ter v nenehnem pričakovanju najhujšega. Ljudje so bili mirni, vdani v grozote bojne črte. Središče Tolmina je bilo jeseni leta 1915 še skoraj nedotaknjeno, vendar brez življenja, saj je to odtekalo v zaledne in bolj varne kraje. Primanjkovalo je živeža in tobaka, razmere so se neprestano spreminjale, preskrba je nihala. "Ovire pri izdajanju osebnih izkaznic," tako je na današnji dan leta 1945 Primorski dnevnik iz Trsta poročal: «Na uradu za legitimacije pri tržaški občini naletijo tržaški Slovenci na velike teškoče glede novih osebnih izkaznic. Uradniki, ki tam poslujejo, hočejo na vsak način prikazati čim več slovenskih Tržačanov kot jugoslovanske državljane, da bi s tem dokazali veliko število vseljenih Slovencev.« S slovesnostjo na koprskem Pristaniškem trgu se je na današnji dan leta 1991 tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Prisluhnimo odlomku govora predsednika republike Milana Kučana: Sela na Krasu so gručasta obmejna vas na juhozahodem robu Komenskega Krasa, ki stoji tik nad Brestoviškim dolom. Občnoimenski pomen besede 'selo' je 'prostor, kjer stoji hiša ali naselbina', poenostavljeno vas, naselje, zaselek. V našem primeru gre za množinsko obliko Séla. V Neaplju se je na današnji dan leta 1685 rodil skladatelj Domenico Scarlatti. V svet glasbe ga je vpeljal oče Allessandro, ki je bil znan operni skladatelj. Kot dvorni čembalist je gostoval v Varšavi, Rimu, Lizboni, Londonu in Madridu. Prisluhnimo ansamblu Il giardino armonico in Scarlattijevi sonati v d-molu
V Brnu je na današnji dan leta 1710 umrl Janez Krstnik Hmeljak, zvonar, po rodu iz Brnika. Kje in kdaj se je izučil zvonolivarstva, ni znano. Leta 1691 se je iz spodnjeavstrijskega Laa preselil v Brno, kjer je bil cenjen livar cesarskih topov in zvonov. Še leta 1930 je bilo ohranjenih in znanih vsaj 13 zvonov, ki jih ulil za devet krajev na Moravskem. Zgodovinar Fran Zwitter se je rodil na današnji dan leta 1905 v Beli Cerkvi. Doktoriral je v Ljubljani leta 1929 in se nato izpopolnjeval v Parizu. Ob izbruhu druge svetovne vojne je postal predsednik komisije za mejna vprašanja pri izvršilnem odboru Osvobodilne fronte. Po vojni je bil redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti v Ljubljani, kasneje je bil rektor in akademik. Ponedeljkova Edinost je na današnji dan leta 1915 uvodno pozornost namenila tretji soški ofenzivi italijanske vojske: "Splošna bitka ob Soči traja dalje. Včeraj so se z brezprimerno srditostjo se vršeči pehotni boji raztegnili tudi na goriško predmostje. Na fronti na Mrzlem vrhu s tolminskim predmostjem vred sovražnik še vedno brezupno naskakuje." Kam plovemo? Tako je na današnji dan leta 1945 Primorski dnevnik na drugi strani naslovil poročilo o tegobah, ki jih doživljajo z zavezniško upravo: Rezijanki, ki je v bovške kraje nosila moko v zameno za sir, so Amerikanci zaplenili blago. Ko se je izgovarjala, da ne gre čez demarkacijsko črto na zahodni strani, so odgovorili, da so tudi v coni A vsi za partizane. Sédlo je gručasto naselje v breginjskem kotu. Beseda 'sédlo' v pomenu 'prelaz, preval' je dobesedni prevod nemške besede 'Sattel', kar prvotno pomeni le sedež za jezdeca, metaforično tudi preval. Domači pomen besede sédlo pa ni samo sedež za jezdeca, temveč tudi pastirsko bivališče v snežnikih, torej podobno kot tamar in stol. Sédlo so fašisti leta 1923 preimenovali v S`edula. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1925 rodil skladatelj in pedagog Janez Bitenc. Po končanem šolanju se je zaposlil na Radiu Ljubljana, kjer se je posvetil glasbenim oddajam za najmlajše. To delo je nadaljeval kot pedagog v glasbeni šoli. Napisal in uglasbil je več kot 400 pesmi in pravljic za otroke, izdal 15 pesmaric in 5 knjig glasbenih pravljic. O teh je leta 1987 dejal: Prisluhnimo skladbici Janeza Bitenca Telefon v mestu Tutukaj
V Barkovljah se je na današnji dan leta 1845 rodil zdravnik in patolog Simon Pertot. V Gradcu je študiral medicino in postal asistent anatomije. Baktereologijo je izpopolnjeval v Pragi, znanje pa je praktično uporabil v epidemijah kuge in kolere. Bil je tajnik Slavjanske čitalnice in med ustanovitelji Kmetijskega društva. Vojna z Italijo je dokončno ohromila mestno gospodarstvo. Zaradi groženj letalskih napadov, miniranja pristanišča in italijanskih topovskih obstreljevanj so ladjedelniške in pristaniške strukture povsem prenehale delovati. Čeprav Trst ni bil neposredno udeležen v bojih na soški fronti, je bil večkrat bombardiran. Prvič na današnji dan leta 1915, ko je bilo ubitih pet ljudi. V Breginju se je na današnji dan leta 1935 rodil gospodarstvenik Rudi Šimac. Po končanem študiju ekonomije v Ljubljani se je zaposlil v novogoriški občinski upravi, bil je predsednik občinske skupščine. Kasneje je bil direktor ajdovskega Fructala in trgovskega podjetja Primorje Gorica. Vrsto let je vodil Združenje pevskih zborov Primorske. O turških vpadih govori povest Legenda o sveti Heleni in Sveti Marjati, o kateri je leta 2008 povedal: Združeni narodi so univerzalna mednarodna organizacija za zagotavljanje svetovnega miru in varnosti. Ustanovljeni so bili junija 1945, ko so predstavniki 50 držav na konferenci v San Franciscu sprejeli ustanovno listino, čeprav za uradni datum ustanovitve velja današnji dan leta 1945, ko je večina podpisnic tudi ratificirala to ustanovno listino. Sečôvlje je razloženo obmejno naselje z gručastim jedrom ob solinah. Upoštevajoč srednjeveške zapise, ki navajajo imena Sitiole, Sizole, de Setula, Suzulum in Sicollas ter Sacolis, bi bilo mogoče izhajati iz množinske oblike romanske besede Settiola, kar je pomanjševalnica latinske besede 'saeptio' v pomenu 'ograda'. V Bassanu del Grappa se je na današnji dan leta 1915 rodil baritonist Tito Gobbi. Na padovanski univerzi je študiral pravo, ko mu je družinski prijatelj pomagal, da se je v Rimu posvetil študiju petja, kjer je že leta 1937 debitiral v Verdijevi Traviati, kar mu je omogočilo bleščečo kariero. Tito Gobbi je posnel tudi arijo Renata iz prvega dejanja Verdijeve opere Ples v maskah
Na današnji dan leta 1380 je genovsko ladjevje priplulo do Izole, ki jo je po legendi tedaj obdala megla, s cerkve Svetega Mavra pa je do sovražnega ladjevja poletela bela golobica. Ladje so ji sledile, a jih je v resnici zapustila daleč na odprtem morju, Izolanom pa je prinesla oljčno vejico. Bela golobica je postala simbol mesta, vklesana je v občinski grb. Prepoved kajenja v javnih prostorih je na današnji dan leta 1690 sprožila pravcati upor prebivalstva. Dobrih 300 let je preteklo, preden je bila taka prepoved sprejeta v vseh Združenih državah Amerike in kasneje tudi v Evropi. V Trstu se je na današnji dan leta 1910 rodila igralka Vladoša Simčič. Leta 1935 je postala članica Narodnega gledališča in se izpopolnjevala v Berlinu. Nastopala je v partizanskem gledališču v Črnomlju. Po osvoboditvi Trsta se je vrnila v obnovljeno slovensko gledališče, kasneje je nastopala v Mestnem gledališču ljubljanskem. V arhivu hranimo posnetek Seliškarjeve Miške, prisluhnimo odlomku: O tretji veliki bitki na soški fronti je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 tako poročala: "Italijani so na fronti od Kobarida do Tolmina morali bežati, zapustivši cele hribe mrtvecev. Ne posegamo previsoko, če cenimo italijanske čete, ki so v ofenzivi proti našim močem na vsej jugozapadni fronti, na 700 do 800 tisoč mož." "Prvi festival dela italijanskih in slovanskih delovnih množic Julijske krajine je ponovno potrdil zahtevo združenih delavcev in kmetov, po ljudski oblasti, ki bo edina zagotovila delovnemu ljudstvu boljše življenje," tako je na današnji dan leta 1945 poročal Primorski dnevnik. Séča je razloženo naselje ob Piranskem zalivu. Verjetno je enakega oziroma sorodnega izvora kot večkratno gorsko in ledinsko ime Séča, ki izvira iz občnega imena 'seča' oziroma 'seči' v pomenu 'poseka', kar je tvorjenka iz glagola 'sekati'. V Sanct Peterburgu so na današnji dan leta 1890 krstno uprizorili opero Princ Igor Aleksandra Porfirijeviča Borodina. Žal je Borodin umrl leta 1887 in opere ni dokončal, kar sta kasneje skupaj storila skladatelja Nikolaj Rimski-Korsakov in Aleksander Glazunov. Prisluhnimo ariji kneza Igorja iz 2. dejanja. Baritonista Marka Kobala spremlja simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana pod taktirko Lorenza Castriola
V Tomaju je na današnji dan leta 1830 umrl pesnik, skladatelj in učitelj Pavel Knobl. Kot učitelj, organist in cerkovnik je služboval v Postojni, Kranju, Višnji gori, Ribnici in Tomaju. Leta 1801 je v Kranju izdal Štiri pare kratkočasnih Novih pesmi, ki so, pred Vodnikovimi Pesmimi za pokušino, prva samostojna zbirka slovenskih posvetnih pesmi. Zbirka sodi v bukovniško literaturo. "Boji ob soški fronti so se razširili. Včeraj opoldne se je pričel proti našim postojankam na Krnu, v tolminskem predmestju, pri Kanalu in Plavata ter proti goriškemu predmostju in doberdobski planoti močan sovražni topovski ogenj, ki je z veliko silovitostjo trajal do večernih ur, v posameznih odsekih pa tudi ponoči," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. V Kobaridu so na današnji dan leta 2010 priredili slovesnost ob 20. obletnici Kobariškega muzeja, o čemer je poročal Milan Štulc: V Ljubljani je na današnji dan leta 2010 v 102. letu umrla likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj. Leta 1928 je končala tehnično srednjo šolo v Ljubljani na oddelku za keramiko. Slikarsko se je izpopolnjevala v Parizu in Italiji, v oblikovanju filmskih mask in lutk pa v Pragi. Od leta 1947 je delala kot maskerka pri Triglav filmu, kasneje pa je oblikovala lutke in maske v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Prisluhnimo odlomku oddaje Naši umetniki pred mikrofonom iz leta 1999: Samatorca je vasica v zgoniški občini. Zapis iz leta 1327 navaja ime in villa Samatorice, iz leta 1494 pa Samatoricza. V Dalmaciji sta krajevni imeni Samotorac in Samotvorac, ki sta verjetno izpeljani iz občnega imena 'samotvori' v pomenu 'naravne tvorbe', to je 'nekaj, kar se samo "stvori" - stori. Manj verjetna je razlaga, da je Samatorca poimenovana po drobljivih skalah, ki se same trejo. V Parizu je na današnji dan leta 1935 umrl skladatelj, etnomuzikolog Soghomon Gevorki Soghomonjan - Komitas Vardapet. V Berlinu je študiral zgodovino filozofije glasbe in kasneje zbral približno 3 tisoč ljudskih pesmi, ki jih je priredil za pevske zbore. Prisluhnimo odlomku skladbe Dzirani dzar, ki jo je posnel Armenski filharomnočni orkester s sopranistko Isabel Bayrakdarian in pianistom Seroujem Kradjianom Komitasem
Portugalski pomorščak Fernao de Magalhaes -Magellan je na današnji dan leta 1520 odkril vhod v morsko ožino, ki se po njem imenuje Magellanov preliv. Ta je dolg 583 kilometrov in leži med južnoameriško celino in Ognjeno zemljo, povezuje pa Tihi in Atlantski ocean. Tako je Magellan prvi prečkal ocean, ki ga je imenoval Tihi ali Pacifiški ocean. Danes se spominjamo znamenite pomorske bitke pri Trafalgarju, južno od Cadiza. Britanski admiral Horatio Nelson je na današnji dan pred 210-imi leti pred špansko obalo presenetil združeno Napoleonovo francosko in špansko ladjevje ter ga popolnoma uničil. "Po obvestilih iz poučenih diplomatskih virov se more sodelovanje Italije na Balkanu danes smatrati za popolnoma zagotovljeno," tako je na današnji dan leta 1915 tržaška Edinost povzela pisanje dopisnika pariškega dnevnika Petit Journal. Italijani so po toku dogodkov sicer postali zavezniki Srbov, toda njihovi interesi so v diametralnem nasprotju s srbskimi, ker Srbi hočejo do Adrije". Na današnji dan leta 1945 je francoski parlament sprejel zakon, ki je ženskam omogočil volilno pravico. Sabotín je vzpetina nad Solkanom. Zapis iz leta 1370 navaja ime Saluatein. Če se je ime kljub staremu zapisu prvotno glasilo Sabotin, je to lahko v zvezi s priimkom Sabot, ki temelji na italijanskem osebnem imenu Sabato, ki so ga dajali na soboto rojenim otrokom. Od tod tudi priimek Sabadin. Podsabotín je obmejno naselje z več gručastimi zaselki na skrajnem jugovzhodu Goriških Brd. V Mokronogu se je na današnji dan leta 1915 rodil pianist in pedagog Gojmir Demšar. Na ljubljanski univerzi je študiral pravo, vzporedno pa glasbo na šoli Glasbene matice, diplomiral je na tržaškem konservatoriju Tartini. Po vojni je v Trstu vodil slovenske oddaje na radiu. Leta 1949 je v Kopru pomagal ustanavljati našo radijsko postajo, česar se je tako spominjal: V arhivu hranimo posnetek Briljantnega allegra Giovannija Battiste Pescentija, ki ga Gojimir Demšar pri nas posnel leta 1960
Na današnji dan leta 1740 je Marija Tereza, hči cesarja Karla VI., zasedla avstrijski prestol, zatem ko ji je oče s pragmatično sankcijo že leta 1713 zagotovil nasledstvo. Kot edina ženska vladarka v 650-letni zgodovini habsburške dinastije je načrtno izvajala reforme v upravi, davčnem sistemu in organizaciji vojske. "Mačva je večinoma zavzeta. Naše čete zasedle Obrenovac. Bolgari so zavzeli prvo utrjeno črto vzhodno od Pirota ter prodirajo proti Zaječarju in Knjaževcu. V Solunu se izkrcavajo ogromne čete in množine municije. Italija se udeleži četverozvezne akcije na Balkanu," tako je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. V Velikih Laščah se je na današnji dan leta 1920 rodil pesnik in dramatik Jože Brejc. V Ljubljani je študiral primerjalno književnost, v partizanih pa je vodil Radio Osvobodilne fronte. Leta 1949 je bil na montiranem političnem procesu obsojen na 12-letno zaporno kazen, po treh letih pa je bil izpuščen. Zatem je študiral dramaturgijo in 15 let vodil kabinet Josipa Vidmarja. Prve pesniške objave Jožeta Javorška, kot se je umetniško imenoval Jože Brejc, segajo že v predvojni čas. Prva knjižna izdaja pa je bila Partizanska lirika. V arhivu hranimo Brejčevo pričevanje o Truburju v rodni vasi: Rút je gručasto naselje, do začetka 19. stoletja imenovano Nemška Kritnica. Sprva se je z imenom Nemški Rut označevalo vseh 13 vasi, ki so nad zgornjim delom Baške grape nastale v času tirolske kolonizacije v 13. stoletju. Občnoimenski pomen besede 'rut' je rovt, to je travnik na nekdaj izkrčenem zemljišču v hribovitem svetu. Beseda je prevzeta iz srednjevisokonemške besede 'rut' v pomenu 'krčevina'. Rút so fašisti leta 1923 preimenovali v Rutte di Gracova. Slab teden pred 76. rojstnim dnem je na današnji dan leta 2005 za posledicami raka na Golniku umrl pesnik, dramatik in esejist Dane Zajc. Leta 1951 je bil zaprt in izključen iz gimnazije; slednjo je kasneje sicer končal zasebno, ni pa mu bil dovoljen vpis na univerzo. V Pionirski knjižnici je kot knjižničar delal od sredine 50-ih let do upokojitve leta 1989. Slovensko literaturo je zaznamoval že s pesniškim prvencem Požgana trava leta 1958. Prisluhnimo Danetu Zajcu v recitaciji pesmi Kepa pepela: Veliko pesmi Daneta Zajca je uglasbenih. Prisluhnimo Zajčevi pesmi Metulj in roža z zgoščenke Odpeti Dane Zajc, pesmi za mlade, ki jo je leta 2002 izdala založba Kuhna. Poje Ana Vipotnik
Angleški pisatelj Jonathan Swift velja za najpomembnejšega predstavnika prosvetljenskega satiričnopotopisnega romana. 'Guliverjeva potovanja' je satira na politične razmere v Angliji, razrasla pa se je v posmeh vsemu človeškemu rodu in njegovim ustanovam. Jonathan Swift je umrl v Dublinu na današnji dan leta 1745. V Gvatemalu cityju se je na današnji dan leta 1899 rodil pesnik, pisatelj, dramatik, novinar in diplomat Miguel Asturias. Po študiju antropologije in indijske mitologije v pariški Sorbonni se je pričel ukvarjati s prevajanjem indijsko-mitološke literature v španščino. Za romana Gospod predsednik in Koruzarji je prejel Nobelovo nagrado za književnost, leta 1965 je na pisateljskem srečanju na Bledu tako ocenil položaj latinskoameriške književnosti: Na današnji dan leta 1915 sta Rusija in Italija napovedali vojno Bolgariji. Konzorcij ameriških bankirjev je z Veliko Britanijo in Francijo sklenil posojilni sporazum za 500 milijonov ameriških dolarjev, namenjenih vojskujočima se antantnima državama. »V Washingtonu, Londonu, Moskvi, Parizu in Berlinu so včeraj istočasno objavili obtožnico proti 24-im nemškim voditeljem, ki so osebno in kot člani šestih različnih nemških organizacij odgovorni za zaroto in vojne zločine, ki so dovedli do uničenja Nemčije ter do opustošenja sosednjih držav, » tako je na prvi strani na današnji dan leta 1945 poročal tržaški Primorski dnevnik. Róžna dolina je bila prvotno razpotegnjena vas v ozki dolini potoka Vrtojbice, med pobočji gozdnatega Panovca in gričevja Stare gore z Markovim hribom. Zapis iz leta 1763 navaja ime Rosenthal, kar kaže na izvor besede, saj je ime prevod nemškega imena, ki je zloženka iz srednjevisokonemške besede 'rôse', iz česar je prevzeta slovenska beseda 'roža' in '-tal' v pomenu 'dolina'. Tannhäuser und der Sängerkrieg auf Wartburg, to opero je Richard Wagner napisal po legendi o tekmovanju wartburških kantorjev in jo tudi dirigiral na krstni izvedbi v dresdenskem gledališču Semperoper na današnji dan leta 1845. Prisluhnimo koračnici iz drugega dejanja opere Tannhäuser, ki so jo posneli londonski filharmoniki pod vodstvom Reinharda Linza
Baročni pridigar Janez Svetokriški je ime dobil po rojstni vasi Vipavskem križu, rojen pa je bil v plemeniti družini kot Tobija Lionelli. Izdal je kar pet debelih zvezkov svojih pridig, imenovanih Sveti priročnik, dva so natisnili v Benetkah, tri pa v Ljubljani. Prisluhnimo odlomku pridige, recitira Janez Starina: Italijanska vojska je na današnji dan leta 1915 na soški fronti začela 3. ofenzivo, s katero je želela osvojiti Gorico. "Na soški fronti razvijajo Italijani zopet živahnejše delovanje. Tudi sinoči je prišlo v severozapadnem odseku doberdobske planote do ljutejših bojev. Drugače na Primorskem in v tirolskem mejnem ozemlju topovski boji," je pisala tržaška Edinost. Klaus Fuchs je na današnji dan leta 1945 Sovjetski zvezi predal načrte ameriške atomske bombe, Primorski dnevnik pa je tako povzel komentar budimpeštanskega dnevnika Sabad Nep: »Trst bi ostal v rokah Italije mrtvo mesto. Ne smemo pozabiti, da je v interesu Češkoslovaške, Avstrije, Madžarske, ki tako teže k Trstu in nimajo morskega pristanišča, da pripade Trst k Jugoslaviji.« V Ljubljani je na današnji dan leta 2005 umrla igralka Angelca Hlebce. V svoji dolgoletni karieri je bila članica več gledaliških hiš, od Prešernovega gledališča, Slovenskega ljudskega gledališča in nato Drame Ljubljana. Zaigrala je še v vrsti slovenskih filmov. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Alena Jelena Dvignjena zavesa: Rónke na Laškem so danes najbolj znane po letališču Furlanije Julijske krajine. Občnoimenski pomen narečne slovenske besede rónek na skrajnem zahodnu slovenskega etničnega ozemlja je viseči svet, vinograd. Beseda je prevzeta iz furlanske ronc v pomenu terasast vinograd ali sadovnjak, obdelano zemljišče, krčevina. Beseda pa izhaja iz latinskega glagola runcare - pleti. V Celju se je na današnji dan leta 1965 rodila pevka in igralka Vita Mavrič. Poje šansone in kabaretne songe. Leta 1995 je ustanovila Cafe-teater in uspela tudi kot avtorica kabareta Ne smejte se, umrl je klovn. Nastopala je tudi v muzikalih. Prisluhnimo odlomku oddaje Radio live, ko je decembra leta 2003 Vita Mavrič nastopila s skupino Akord na dvorcu Vogrsko
Na današnji dan leta 415 so rimske oblasti izgnale izraelskega nasija, verskega voditelja s posvetno oblastjo, Gamaliela VI, kar je pomenilo konec izraelske samostojnosti v Palestini. Pred sto leti se je v New Yorku na današnji dan rodil ameriški dramatik Artur Miller, eden najboljših dramskih piscev 20. stoletja. Njegove socialnokritične drame v realističnem in ekspresionističnem slogu so mu leta 1950 prinesle Pulitzerjevo nagrado. Leta 1965 se je na Bledu udeležil zasedanja Pen kluba.V pogovoru s Silvanom Sauom je tako razmišljal o pisateljevi odgovornosti: "Holandski »Vaderland« imenuje vstop nemških in avstroogrskih čet v Belgrad, ko so sovražnosti proti Srbiji trajale šele tri dni, eno največjih, pozornost zbujajočih reklam, ki so se v tej vojni napravile za pruski militarizem," je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. Na današnji dan se je začela bitka za Krivolak v današnji Makedoniji, v kateri so enote 2. bolgarske armade, s pomočjo enote francoske vzhodne armade, uspele odrezati umikajoče se srbske enote od njihove glavnine. »Zadnje dni, posebno pa po zaključku Sveta zunanjih ministrov v Londonu, se je gonja zagrizenih šovinistov in reakcionarjev, raznih strank in klik proti Slovencem in Jugoslaviji znatno povečala. V ozadju tega podtalnega rovarjenja so brez dvoma fašistični skrivači, belogardistični agentje in pomagači fašističnega okupatorja,« je na današnji dan leta 1945 pisal na drugi strani Primorski dnevnik. Ameriški novinar, pesnik in revolucionar John Reed, čigar deli Deset dni, ki so pretresli svet, in Rdeča Rusija, predstavljata eno najboljših kronik Oktobrske revolucije, je deloval kot vojni dopisnik v Evropi, od leta 1917 pa je poročal iz Rusije. John Reed je bil soustanovitelj Komunistične partije Združenih držav Amerike. Don Sanche je edina končana opera Franza Lizsta. Po premieri na današnji dan leta 1825 je partitura skoraj stoletje veljala za izgubljeno. Nazadnje so jo odkrili v arhivu pariške opere. Leta 1986 jo je posnel orkester in zbor madžarske državne opere pod taktirko Tomasa Pala. Prisluhnimo naslovni ariji, tenoristu Gerardu Garinu, sopranistki Katalini Farka in basist Istvanu Gatiju:
Jeklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik. Ta ima najpomembnejši vpliv na uporabne lastnosti jekla. Anglež Henry Bessemer je na današnji dan leta 1855 patentiral svoj postopek pridobivanja jekla. Tretjo soško bitko je na današnji dan leta 1915 napovedala 72-urna topniška priprava med Plavami in morjem. Na goriškem mostišču so se izmenjavali napadi in protinapadi ter topniški ogenj. Slednjič je italijanskim enotam uspelo pridobiti nekaj prednjih branilčevih jarkov na Kalvariji. V tej ofenzivi so Italijani uporabili tudi letalstvo. Vsi napadi na Vrh, na odseku Podgora-Oslavje, na goriško mostišče in na Plave so bili neuspešni, vendar je italijansko topništvo tedaj prvič obstreljevalo tudi mesto Gorica. V Ženevi se je na današnji dan leta 1925 končal Kongres evropskih narodnosti, na katerem so sodelovale delegacije več kot 30 evropskih narodnih manjšin. Za predsednika so izvolili doktorja Josipa Vilfana, ki je na Dunaju, kjer se je nastanil po razpustu slovenskih narodnih organizacij v Italiji, vodil stalni komite Kongresa. V Quebecu so na današnji dan leta 1945 ustanovili Organizacijo za prehrano in razvoj kot specializirano organizacijo Združenih narodov s stalnim sedežem v Rimu. V Vidmu so na današnji dan leta 1955 ustanovili Kulturno društvo Ivan Trinko, ki je s prenosom dejavnosti v Čedad kmalu zatem postalo nosilec narodne prebuje Beneških Slovencev. Ob 25-ti obletnici društva se je Viljem Černo tako spominjal ustanovitve in kasnejšega dela: Róbič je obmejna gručasta vasica, ki leži med nizkim skalnatim gričem Derom in severnim, osojnim vznožjem Matajurja. Občnoimenski pomen besede rób je mesto, kjer je svet odsekan, vrh prepada. Manjšalnica je robič, od tod večkratno krajevno ime Róbič. Glasbeno se bomo poslovili z voščilom v Postojni na današnji dan leta 1950 rojenemu novinarju, pesniku Misleju -Mefu. Po študiju novinarstva se je zaposlil na naši radijski in televizijski postaji, zatem pa je bil glavni urednik in direktor Primorskih novic. V Izoli ureja tednik Mandrač in organizira številne prireditve. Drago Mislej se je uveljavil kot pisec popevkarskih besedil. Prisluhnimo Mefovi predstavitvi pesmi Zdravljica, ki jo je posnel z Narodnoosvobodilnim bendom
Jeklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik. Ta ima najpomembnejši vpliv na uporabne lastnosti jekla. Anglež Henry Bessemer je na današnji dan leta 1855 patentiral svoj postopek pridobivanja jekla. Tretjo soško bitko je na današnji dan leta 1915 napovedala 72-urna topniška priprava med Plavami in morjem. Na goriškem mostišču so se izmenjavali napadi in protinapadi ter topniški ogenj. Slednjič je italijanskim enotam uspelo pridobiti nekaj prednjih branilčevih jarkov na Kalvariji. V tej ofenzivi so Italijani uporabili tudi letalstvo. Vsi napadi na Vrh, na odseku Podgora-Oslavje, na goriško mostišče in na Plave so bili neuspešni, vendar je italijansko topništvo tedaj prvič obstreljevalo tudi mesto Gorica. V Ženevi se je na današnji dan leta 1925 končal Kongres evropskih narodnosti, na katerem so sodelovale delegacije več kot 30 evropskih narodnih manjšin. Za predsednika so izvolili doktorja Josipa Vilfana, ki je na Dunaju, kjer se je nastanil po razpustu slovenskih narodnih organizacij v Italiji, vodil stalni komite Kongresa. V Quebecu so na današnji dan leta 1945 ustanovili Organizacijo za prehrano in razvoj kot specializirano organizacijo Združenih narodov s stalnim sedežem v Rimu. V Vidmu so na današnji dan leta 1955 ustanovili Kulturno društvo Ivan Trinko, ki je s prenosom dejavnosti v Čedad kmalu zatem postalo nosilec narodne prebuje Beneških Slovencev. Ob 25-ti obletnici društva se je Viljem Černo tako spominjal ustanovitve in kasnejšega dela: Róbič je obmejna gručasta vasica, ki leži med nizkim skalnatim gričem Derom in severnim, osojnim vznožjem Matajurja. Občnoimenski pomen besede rób je mesto, kjer je svet odsekan, vrh prepada. Manjšalnica je robič, od tod večkratno krajevno ime Róbič. Glasbeno se bomo poslovili z voščilom v Postojni na današnji dan leta 1950 rojenemu novinarju, pesniku Misleju -Mefu. Po študiju novinarstva se je zaposlil na naši radijski in televizijski postaji, zatem pa je bil glavni urednik in direktor Primorskih novic. V Izoli ureja tednik Mandrač in organizira številne prireditve. Drago Mislej se je uveljavil kot pisec popevkarskih besedil. Prisluhnimo Mefovi predstavitvi pesmi Zdravljica, ki jo je posnel z Narodnoosvobodilnim bendom
Na današnji dan leta 55 naj bi rimski pesnik in filozof Titus Lucretius Carus - Lukrecij naredil samomor. Zaslovel je s filozofskim in poučnim epom O naravi sveta. Danes se spominjamo goriškega slavčka, kot so po izidu njegove prve pesniške zbirke imenovali na današnji dan leta 1844 v Vrsnem pri Kobaridu rojenega Simona Gregorčiča. Zbirka Poezije, ki je izšla leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in navdušenega sprejema zlasti liberalnih kritikov, obsodil pa jo je Anton Mahnič. Gregorčič je poetično povezal osebno bolečino s čustvovanjem o narodovi usodi. V arhivu hranimo posnetek s proslave ob 120-i obletnici Gregorčičevega rojstva, ki je bila v Kobaridu na današnji dan leta 1964, za našo radijsko postajo je poročal Miljutin Vesel: Na današnji dan leta 1915 sta antantni sili Francija in Združeno kraljestvo napovedali vojno Bolgariji. Že v prvem obdobju italijanske zasedbe so bili Slovenci in Hrvati v Julijski krajini deležni raznarodovalnih pritiskov novih oblastnikov. S prihodom fašistov na oblast pa je raznarodovanje postalo bistvo državne politike do manjšin. Na današnji dan leta 1925 so z javnih mest sneli vse slovenske napise in izveske. »Ne bomo nikoli molče prešli preko zlonamernih poizkusov, ki bi nas hoteli oropati sadov naše borbe ali nas ovirati pri izgraditvi skupne države. Očetom takih namer bomo zmeraj kot sovražnikom pogledali v oči, pa naj bodo to ministri ali škofje, naj nosijo frak, ali pa naj jim duhovniška halja pokriva pleča,« to misel Franceta Bevka je na prvi strani poudaril Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945. Rícmanje so slovenska vas na severnem robu Istre z nekaj sto prebivalci. Krajevno ime vsebuje svojilni pridevnik iz osebnega imena Ricman, ki se ohranja kot priimek. To osebno ime je prevzeto iz starovisokonemškega imena Rizaman, iz katerega utegne biti tudi naš priimek Rizman. Fašisti so leta 1923 Rícmanje preimenovali v San Giuseppe dela Chiusa. Claude Debussy je simfonično skico"La Mer" pisal kar tri leta. Na današnji dan leta 1905 jo je krstno zaigral orkester Lamoureux v Parizu, zaradi slabe izvedbe pa ponovitev ni bilo, vendar pa je občinstvo že v kratkem delo vzljubilo. Prisluhnimo odlomku Igra valov. Orkester češke filharmonije je na snemanju vodil Jean Fournet
Na Dunaju se je na današnji dan leta 1825 rodil baron, politik in prevajalec Feliks Pino-Fridenthal. Na Dunaju je študiral pravo in se zaposlil pri Centralnem pomorskem sodišču v Trstu. Po državnem izpitu je postal vladni komisar pri okrajnem glavarstvu v Gorici, kjer se je naučil slovensko in zgledno skrbel za tamkajšnje Slovence. Leta 1876 je postal cesarski namestnik v Trstu, kjer je hotel podobno delovati, vendar se je moral ukloniti nemškim nacionalistom in kasneje odstopiti kot minister za trgovino. Danes se spominjamo ameriškega generala in predsednika Dwighta Eisenhowerja, ki se je rodil na današnji dan leta 1890. Po končani vojaški akademiji na znamenitem West Pointu se je udeležil bojev v prvi svetovni vojni, med vojnama pa je delal v obrambnem ministrstvu. Leta 1942 je postal poveljnik zavezniških sil, ki so se izkrcale v Afriki, čez eno leto je vodil izkrcanje na Siciliji, decembra pa je postal vrhovni poveljnik zavezniških sil pri izkrcavanju v Normandiji. O tem hranimo arhivski posnetek: Na današnji dan leta 1895 se je v Ljubljani rodil književnik in politik Josip Vidmar. Po vrnitvi iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni je študiral v Pragi, na Dunaju, v Ljubljani in Parizu. Že pred diplomo se je posvetil literaturi. Urejal je revije Trije labodje, Kritike in Sodobnost. Kar 24 let je vodil Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Vidmar je bil tudi eden od ustanoviteljev Osvobodilne fronte. V arhivu hranimo pogovor Vesne Čehovin z Josipom Vidmarjem iz leta 1969, ko je takole razmišljal o umetnosti: Na balkanski fronti prve svetovne vojne se je na današnji dan leta 1915 začela ofenziva centralnih sil na srbske položaje ob reki Moravi. Avstroogrskim in nemškim enotam so se pridružile tudi enote bolgarske vojske, ki so napadale srbske položaje s hrbta. Répen je podeželsko naselje tik ob slovensko-italijanski meji. Krajevno ime je verjetno izpeljano iz slovanskega osebnega imena Repa ali Repi, ki se ohranja v priimku Rep. Če je domneva pravilna, ime prvotno pomeni Repova vas. Italijansko ime Rupíno izkazuje naslonitev na italijansko besedo 'rupe' v pomenu 'pečina ali skala'. V New Yorku je na današnji dan leta 1990 umrl skladatelj, pianist in dirigent Leonard Bernstein. Po diplomi leta 1939 je delal na inštitutu Curtis v Filadelfiji. Leta 1957 je premierno postavil na oder muzikal West side story in tako pričel enajstletno delo v Newyorški filharmoniji. Tenorist Jose Carreras bo zapel ob spremljavi simfoničnega orkestra, ki ga je vodil Leonard Bernstein
Na današnji dan leta 1435 je v Bratislavi umrl grof Herman II. Celjski. Bil je poglavar dinastije, ki je z različnimi posredovanji, porokami in znanstvi zelo povečal posesti tudi v Slavoniji in Medžimurju, tako da je že resno ogrožal moč Habsburžanov. "Južno od Save, Donave in dolnje Drine se vrše napadi na vsej fronti. Vse višine okoli Belgrada, ki na strelno daljavo poljskih topov obvladujejo prehode čez reke, so v rokah zaveznikov. Nemci porivajo sovražnika proti Požarevcu," tako je na današnji dan leta 1915 z balkanske fronte poročala tržaška Edinost. Na današnji dan leta 1920 se je v Trstu rodil Luciano Ferfoglia, zdravnik internist. Medicino je študiral v Padovi. Maja 1946 je bil postavljen za okrajnega zdravnika v Podgradu, čez mesec dni pa so ga poslali v Koper, kjer je organiziral zdravstveno službo za tedanje območje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, česar se je tako spominjal: V Granthamu se je na današnji dan leta 1925 rodila političarka in baronica Margaret Hilda Thatcher. Ministrska predsednica Združenega kraljestva je bila od leta 1979 do 1990, zato prisluhnimo odlomku njenega zadnjega govora v parlamentu: Zatrla je stavkajoče rudarje in neoliberalno povsem oklestila socialno državo. Prisluhnimo še anekdoti: "Če v politiki želiš, da bo nekaj izrečeno, izberi moškega. Če želiš, da bo kaj narejeno, poišči žensko." V Gorici je na današnji dan leta 2005 umrl pesnik in gledališčnik Filibert Bendetič. Po končanem goriškem učiteljišču je v Benetkah študiral slavistiko. Leta 1967 je postal ravnatelj. Na Radiu Trst A je postal direktor programskega oddelka slovenskih oddaj. Ob 50-em jubileju radia je povedal: Rénče je naselje v Spodnji Vipavski dolini, ki leži na levem bregu Vipave. Sodeč po zapisih iz 11. stoletja se je ime prvotno glasilo Kortane, kar je množinsko prebivalstveno ime, izpeljano iz romanskega osebnega imena Corentius, ki se ohranja še v furlanskem krajevnem imenu Coronzan. V Leipzigu je na današnji dan leta 1725 umrl skladatelj Johann Christoph Kuhnau. Študiral je v Dresdenu in v Leipzigu kot kantor ustanovil mestni Collegium Musicum. Bil je prvi, ki je pisal sonate. Zbor in baročni ansambel iz Rotterdama sta posnela Kuhaovo skladbo Magnificat
Neveljaven email naslov