V Piranu je na današnji dan leta 1811 umrl kamnosek Domenico Alberti. Leta 1730 je izdelal veliki oltar v frančiškanski cerkvi v Piranu. Med pomembnejša baročna dela sodita tudi stranska oltarja v stolnici v Novigradu in dela v Velem Lošinju ter na Cresu. "Zvišano delovanje italijanske artiljerije se je razširilo na vso soško fronto. Popoldne je bil sovražen napad pri Selcah odbit, " tako skopo je na današnji dan leta 1916 pisala torkova Edinost o poteku 5 italijanske soške ofenzive, je pa povzela pisanje milanskega časnika Corriere della sera: "Na sedlu Prevala je lavina barake in nastanišča zasula tako močno, da se nismo upali ukreniti niti reševalne akcije, ker je bila nevarnost, da nastanejo nove lavine. Ob dolnji Soči, kjer ni snega, so obsežne poplave." "Jugoslovanske in italijanske zastave z rdečo zvezdo plapolajo po vsem mestu United Press o stavki v Trstu: «Neredi v Trstu so vedno hujši, odkar je prispela komisija za razmejitev, ker policija razganja nedovoljena javna zborovanja in preprečuje poskuse, da bi listi, ki zastopajo stališče Slovencev, predložili komisiji resolucijo," tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel agencijske novice . V Ljubljani je na današnji dan leta 2001umrl akademik, zdravnik in psihiater Lev Miličinski. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, zatem pa stažiral v Bolnišnici za duševno bolne. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v nemškem koncetracijskem taborišču Dachau. Leta 1971 je tako strnil izkušnje taboriščnika: Po vojni je delal na nevrološki kliniki in se izpopolnjeval v Švici, Franciji in Veliki Britaniji. Disertacijo je posvetil Samomoru in samomorilnosti v Sloveniji. V psihiatriji je uveljavil psihodinamski koncept. Bogato je tudi njegovo publicistično delo, saj je objavil več kot 250 člankov, leta 1984 pa je izdal Slovar psihiatričnih izrazov. V marcu vetrovi, v aprilu kače V Istanbulu se je na današnji dan leta 1906 rodil pianist in skladatelj Ulvi Cemal Erkin [ul'vi d?e'mal e?'cin]. Muzikologi ga uvrščajo med peterico skladateljev, ki so utemeljili glasbeni izraz turške republike in zdužili folklorne elemente z evropsko glasbeno tradicijo, zato prisluhnimo odlomku plesne rapsodije Köçekçe, ki jo je posnel Borusan Istanbul Philharmonic Orchestra pod taktirko Sasche Goetzla: