Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Piranu je na današnji dan leta 1811 umrl kamnosek Domenico Alberti. Leta 1730 je izdelal veliki oltar v frančiškanski cerkvi v Piranu. Med pomembnejša baročna dela sodita tudi stranska oltarja v stolnici v Novigradu in dela v Velem Lošinju ter na Cresu.
"Zvišano delovanje italijanske artiljerije se je razširilo na vso soško fronto. Popoldne je bil sovražen napad pri Selcah odbit, " tako skopo je na današnji dan leta 1916 pisala torkova Edinost o poteku 5 italijanske soške ofenzive, je pa povzela pisanje milanskega časnika Corriere della sera: "Na sedlu Prevala je lavina barake in nastanišča zasula tako močno, da se nismo upali ukreniti niti reševalne akcije, ker je bila nevarnost, da nastanejo nove lavine. Ob dolnji Soči, kjer ni snega, so obsežne poplave."
"Jugoslovanske in italijanske zastave z rdečo zvezdo plapolajo po vsem mestu United Press o stavki v Trstu: «Neredi v Trstu so vedno hujši, odkar je prispela komisija za razmejitev, ker policija razganja nedovoljena javna zborovanja in preprečuje poskuse, da bi listi, ki zastopajo stališče Slovencev, predložili komisiji resolucijo," tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel agencijske novice .
V Ljubljani je na današnji dan leta 2001umrl akademik, zdravnik in psihiater Lev Miličinski. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, zatem pa stažiral v Bolnišnici za duševno bolne. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v nemškem koncetracijskem taborišču Dachau. Leta 1971 je tako strnil izkušnje taboriščnika: Po vojni je delal na nevrološki kliniki in se izpopolnjeval v Švici, Franciji in Veliki Britaniji. Disertacijo je posvetil Samomoru in samomorilnosti v Sloveniji. V psihiatriji je uveljavil psihodinamski koncept. Bogato je tudi njegovo publicistično delo, saj je objavil več kot 250 člankov, leta 1984 pa je izdal Slovar psihiatričnih izrazov.
V marcu vetrovi, v aprilu kače
V Istanbulu se je na današnji dan leta 1906 rodil pianist in skladatelj Ulvi Cemal Erkin [ul'vi d?e'mal e?'cin]. Muzikologi ga uvrščajo med peterico skladateljev, ki so utemeljili glasbeni izraz turške republike in zdužili folklorne elemente z evropsko glasbeno tradicijo, zato prisluhnimo odlomku plesne rapsodije Köçekçe, ki jo je posnel Borusan Istanbul Philharmonic Orchestra pod taktirko Sasche Goetzla:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Piranu je na današnji dan leta 1811 umrl kamnosek Domenico Alberti. Leta 1730 je izdelal veliki oltar v frančiškanski cerkvi v Piranu. Med pomembnejša baročna dela sodita tudi stranska oltarja v stolnici v Novigradu in dela v Velem Lošinju ter na Cresu.
"Zvišano delovanje italijanske artiljerije se je razširilo na vso soško fronto. Popoldne je bil sovražen napad pri Selcah odbit, " tako skopo je na današnji dan leta 1916 pisala torkova Edinost o poteku 5 italijanske soške ofenzive, je pa povzela pisanje milanskega časnika Corriere della sera: "Na sedlu Prevala je lavina barake in nastanišča zasula tako močno, da se nismo upali ukreniti niti reševalne akcije, ker je bila nevarnost, da nastanejo nove lavine. Ob dolnji Soči, kjer ni snega, so obsežne poplave."
"Jugoslovanske in italijanske zastave z rdečo zvezdo plapolajo po vsem mestu United Press o stavki v Trstu: «Neredi v Trstu so vedno hujši, odkar je prispela komisija za razmejitev, ker policija razganja nedovoljena javna zborovanja in preprečuje poskuse, da bi listi, ki zastopajo stališče Slovencev, predložili komisiji resolucijo," tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel agencijske novice .
V Ljubljani je na današnji dan leta 2001umrl akademik, zdravnik in psihiater Lev Miličinski. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, zatem pa stažiral v Bolnišnici za duševno bolne. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v nemškem koncetracijskem taborišču Dachau. Leta 1971 je tako strnil izkušnje taboriščnika: Po vojni je delal na nevrološki kliniki in se izpopolnjeval v Švici, Franciji in Veliki Britaniji. Disertacijo je posvetil Samomoru in samomorilnosti v Sloveniji. V psihiatriji je uveljavil psihodinamski koncept. Bogato je tudi njegovo publicistično delo, saj je objavil več kot 250 člankov, leta 1984 pa je izdal Slovar psihiatričnih izrazov.
V marcu vetrovi, v aprilu kače
V Istanbulu se je na današnji dan leta 1906 rodil pianist in skladatelj Ulvi Cemal Erkin [ul'vi d?e'mal e?'cin]. Muzikologi ga uvrščajo med peterico skladateljev, ki so utemeljili glasbeni izraz turške republike in zdužili folklorne elemente z evropsko glasbeno tradicijo, zato prisluhnimo odlomku plesne rapsodije Köçekçe, ki jo je posnel Borusan Istanbul Philharmonic Orchestra pod taktirko Sasche Goetzla:
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Neveljaven email naslov