Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih?
BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela.
In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici:
• IT strokovnjaki vseh vrst,
• Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• Poklici s področja biomedicine
• Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• Poklici s področja transporta in logistike
• Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
2097 epizod
Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih?
BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela.
In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici:
• IT strokovnjaki vseh vrst,
• Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• Poklici s področja biomedicine
• Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• Poklici s področja transporta in logistike
• Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
Gost sredine Radijske tribune je bil mariborski župan Saša Arsenovič. Govorili smo med drugim o naraščanju števila okužb s koronavirusom v Mariboru, aktualnih projektih v mestu – tudi o obnovi Glavnega trga in Koroške ceste –, o stanju v turizmu in javnih podjetjih, težavah s sortirnico odpadkov in o načrtovanem participativnem proračunu. Pripravila Nataša Rižnar.
Zdravstveni sistem se je s covidom dodatno zapletel. Mnogi pacienti poročajo, da jim ne uspe priklicati zdravnika, največkrat dobijo medicinsko sestro, s težavo pa pridejo do osebnega pregleda. Opozorila, da obstajajo tudi druge bolezni, ki jih je treba zdraviti, prihajajo iz različnih organizacij in tudi iz zdravniških krogov. V oddaji smo podrobneje govorili o delovanju vstopne točke v sistem – dostopu do izbranega osebnega zdravnika. Pripravila Vesna Martinec.
Po dobrem tednu od začetka novega šolskega leta se daljša seznam šol z razredi v karanteni. Mnogi se sprašujejo, kako to, da družinski člani oseb v karanteni smejo še naprej hoditi v šolo in službo. Nekateri starši pa so v dilemi, ob kakšnih znakih morajo otroka zadržati doma in kdaj vendarle sme v vrtec ali šolo. Oddajo je pripravila Vesna Martinec.
Gost je bil novi direktor mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Bernard Memon. Beseda je tekla o njegovih načrtih za petletni mandat na čelu tega zavoda. Govorili smo tudi o aktualnih podatkih glede števila brezposelnih, siceršnjem stanju na trgu dela in o trendih zaposlovanja na širšem mariborskem območju. Pripravila Nataša Rižnar.
Kaj pomeni skupno več kot 200-milijonska investicija v posodobitev železniške proge od Maribora do Šentilja? Bo potovanje z vlaki zato hitrejše in bo prepeljanega več tovora? Za pojasnila je v Radijski tribuni poskrbel vodja Sektorja za investicije v železnice na Direkciji za infrastrukturo Dejan Jurkovič. Beseda je tekla tudi o posodobitvi osrednje mariborske železniške postaje, ki je pri koncu, in o morebitnih novostih pri gradnji cestnega podvoza in železniškega vozlišča na Pragerskem.
Pandemija je močno prizadela gospodarstvo. Slovenija se je po velikem padcu bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju znašla v tehnični recesiji. Kako globoka je kriza v gospodarstvu? Se ta lahko v prihodnjih mesecih še poglobi? V kakšnem stanju so štajerska podjetja? Kaj gospodarstvo pričakuje od države? Oddajo je pripravil Aleks Horvat.
Tema Radijske tribune, na prvi šolski dan, je bilo novo šolsko leto v srednjih šolah in omejitve, ki bodo veljale pri pouku. Slišali boste, katera pravila veljajo in kako jih bodo izvajali v srednjih šolah, kakšni scenariji so pripravljeni ob morebitnem poslabšanju epidemioloških razmer in v katerem primeru se lahko zgodi ponovna popolna ali delna uvedba šolanja na daljavo. Pripravila Vesna Martinec.
Prisluhnite pogovoru z dvema srednješolskima učitelja zgodovine – Majo Vičič Krabonja z mariborske Srednje ekonomske šole in gimnazije in Tinetom Strmškom s Tretje gimnazije. Govorili smo o domoljubju, domovini, vrednostnih vzorcih, aktivnem državljanstvu … o mladih in kako jih domovinsko opredeliti in navdušiti. Pripravil Tone Petelinšek.
V tokratni oddaji smo preverili kako je z uresničevanjem projektov podprtih z denarjem kohezijskega sklada v občini Rače Fram in občini Hoče – Slivnica. V prvi uresničujejo projekt čistilne naprave, v drugi pa sta v ospredju izgradnja kanalizacijskega omrežja in prepotrebne ceste v industrijsko cono, ki bo razbremenila sedaj preobremenjeno osrednje križišče v Hočah. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Po poslabšanju epidemioloških razmer se mnogi sprašujejo, kje naj preživijo poletni dopust, da jim po vrnitvi ne bo treba v 14-dnevno karanteno, in ali bo režim za potovanja na sosednjo Hrvaško ostal enak do konca poletja. O vseh aktualnih pravilih smo govorili v Radijski tribuni, ko je vodja konzularnega sektorja na zunanjem ministrstvu Andrej Šter odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Oddajo je pripravila Vesna Martinec.
Gost Radijske tribune je bil varuh človekovih pravic Republike Slovenije Peter Svetina. Za svoj prvi delovni obisk po koncu epidemije je izbral prav Maribor – obiskal je nekatere ustanove in se pogovarjal z občani. S Svetino je med drugim tekla beseda o trenutnem stanju človekovih pravic v državi, o tem, s kakšnimi težavami se državljani najpogosteje obračajo nanj in o njegovih ugotovitvah v zvezi z razmerami v državi med epidemijo. Pripravila Nataša Rižnar.
Mariborski Univerzitetni klinični center je poslovno leto 2019 po nekaj letih končal z več kot pol milijona evrov presežka. Letošnje poslovanje pa bo zaradi posledic epidemije nestabilno, dvo in pol mesečni izpad programov in 1700 odpadlih operacij bo težko nadomestiti. Druga največja zdravstvena ustanova pri nas nujno potrebuje nov infekcijski oddelek, še letos naj bi začeli seliti pljučnega. Gost Dejana Rata je bil direktor UKC Maribor Vojko Flis.
Trije protikoronski svežnji naj bi slovenskemu gospodarstvu pomagali prebroditi krizo. A v praksi prihaja tudi do njihove zlorabe in izkoriščanja delavcev. O tem, katere so najpogostejše zlorabe, katere kršitve zaznavajo na pristojnem inšpektoratu in v sindikatih, smo govorili v Radijski tribuni in ponudili tudi nekaj nasvetov, na kaj naj bodo delavci pozorni. Pripravila Vesna Martinec.
V času pandemije je življenje ob meji z Avstrijo zamrlo. Mnoge turistične destinacije so utrpele precejšnjo škodo, po junijski omilitvi ukrepov pa tudi v obmejnih občinah Šentilj in Kungota upajo na ponovni zagon vseh dejavnosti. Koronavirus pa ni vplival na potek začrtanih investicij. V Radijski tribuni sta predstavila kungoška županja Tamara Šnofl in prvi mož šentiljske občine Štefan Žvab. Pripravil Dejan Rat.
V Radijski tribuni smo govorili o zelo aktualni temi, unovčitvi turističnih bonov, ki jih bo država za pomoč pri okrevanju turistične panoge po epidemiji razdelila prebivalcem. O tem, na kakšen način bomo bone lahko unovčili, se je Nataša Rižnar pogovarjala z vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za turizem Heleno Cvikl.
Med epidemijo je bil dostop do zdravnika za druge paciente spremenjen in omejen. Kljub takšni organizaciji dela, ki naj bi omogočala, da je vsak deležen obravnave, ki jo potrebuje, se je dogajalo, da so imeli mnogi težave pri vzpostavitvi stika z osebnim zdravnikom; odpoved nenujnih pregledov in posegov ter zaprtje zobozdravstvenih ordinacij in fizioterapije pa je marsikomu poslabšalo zdravstveno stanje. O stiskah pacientov v tem obdobju smo govorili z mariborsko varuhinjo pacientovih pravic Adelo Postružnik. Pripravila Vesna Martinec.
V mariborskih domovih za starejše bodo po koncu epidemije spet začeli sprejemati nove varovance, a povpraševanje močno presega število razpoložljivih postelj; število nujno potrebnih mest pa se še dodatno krči zaradi navodil o pripravi tako imenovanih sivih con ali praznih postelj za primer ponovne epidemije. Kakšna so navodila za sprejem, kakšno je vsakdanje življenje v domovih po sprostitvi ukrepov in zakaj so potrebne spremembe podcenjenega sistema oskrbe starejših? Pripravil Dejan Rat
Mariborsko javno podjetje Marprom je zaradi epidemije koronavirusa, med katero je ustavilo vse svoje dejavnosti – tudi javni potniški promet –, utrpelo veliko škodo. O tem, kako naprej, se je Nataša Rižnar pogovarjala z direktorjem Marproma Bernardom Majheničem.
V šolske stavbe se ta teden vračajo vsi osnovnošolci, oddelki v šolah in vrtcih se ne delijo več. V Radijski tribuni smo podrobneje govorili o pravilih, ki v vzgojno-izobraževalnih ustanovah še ostajajo v veljavi. Kako bo organizirano delo do konca šolskega leta, kaj bo z zaključnimi prireditvami in kaj s poletnimi tabori in organiziranimi oblikami varstva? Oddajo je pripravila Vesna Martinec.
Podaljšek Ceste proletarskih brigad in obnova zahodne tribune stadiona Ljudski vrt sta pomembna projekta za mesto ob Dravi, končuje se tudi večmesečna obnova Glavnega trga in Koroške ceste. Naš gost v Radijski tribuni je bil pristojni mariborski podžupan Samo Peter Medved, ob izstopajočih razvojnih projektih pa je beseda tekla tudi o obnovi dotrajanih občinskih cest in gradnji manjkajoče kanalizacije.
Neveljaven email naslov