Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropsko unijo čaka pomembna odločitev o njenih trgovinskih odnosih s Kitajsko. Konec leta bo namreč potekla posebna ureditev, dogovorjena pred 15-imi leti ob vstopu Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo in je tudi Uniji omogočala strožja pravila za presojo morebitnega dumpinga. V Pekingu pravijo, da ji s tem samodejno pripada status tržnega gospodarstva, Evropska unija pa še išče načine, kako naj v prihodnje obravnava uvoz iz Kitajske. O tem so dopoldne razpravljali v Evropskem parlamentu.
Kitajska izdatno in nepregledno subvencionira svoja podjetja, izvaža pa neredko po nizkih dumpinških cenah, ki ne odražajo razmer na trgu, Kitajska torej ni tržno gospodarstvo in si tudi po evropskih merilih ne zasluži tega statusa, so soglasne vse politične skupine v evropskem parlamentu.
Ne gre nam za simbole, ti so drugotnega pomena, gre nam za ohranitev evropske industrije in delovnih mest, pravi poslanec ljudske stranke Caspari, to bi bil samomor evropske industrije in za tako zgodovinsko napako nočemo biti odgovorni, napoveduje socialist Pitella.
Za kaj torej gre? Dodelitev tega statusa bi otežila uvajanje proti-dumpinških carin na kitajske izdelke, saj se pri tržnih gospodarstvih izvozna cena primerja z domačo ceno. Na kitajskem pa domača cena zaradi vloge države ni nujno odraz ponudbe in povpraševanja oziroma trga.
Tako poslanci kot pred zgradbo zbrani predstavniki jeklarjev in drugih industrijskih združenj ter sindikatov opozarjajo pred posledicami za najbolj izpostavljene panoge – zdaj je to predvsem jeklarstvo, pred časom so bili to solarni paneli, tekstilna, čevljarska industrija. Ameriški inštitut EPI je lani izračunal, da bi dodelitev statusa tržnega gospodarstva Kitajski lahko ogrozila od 1,7 do 3,5 milijona delovnih mest v Evropi in za odstotek do dva znižala BDP.
Zagovorniki proste trgovine poudarjajo, da cenejši izdelki koristijo potrošnikom, sprememba statusa Kitajske pa da bi tudi odprla vrata evropskim investicijam na Kitajsko in spodbudila kitajske naložbe v evropsko infrastrukturo.
Ukrepi Evropske unije morajo biti skladni z WTO, le tako bodo verodostojni, je prepričana liberalka Schaake. Kaj naj torej komisija predlaga, da ne bo tvegala niti zaradi kršitev protokola o kitajskem pristopu k WTO, niti izgube delovnih mest zaradi kitajskega dumpinga?
Po besedah komisarja Andriukaitisa je tretja možnost sprememba pravil o protidampinški metodologiji, ki bi te pravne vidike upoštevala, a ohranila trdne ukrepe trgovinske zaščite po zgledu ZDA. Skratka, možnost da se domnevni dumping izračuna za vsak primer posebej .
Poslanci so članice pozvali, naj vendarle končajo dolgotrajno blokado pri sprejemanju prenovljenih ukrepov trgovinske zaščite.
Celoten prispevek lahko poslušate v oddaji Radijski dnevnik.
6702 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Evropsko unijo čaka pomembna odločitev o njenih trgovinskih odnosih s Kitajsko. Konec leta bo namreč potekla posebna ureditev, dogovorjena pred 15-imi leti ob vstopu Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo in je tudi Uniji omogočala strožja pravila za presojo morebitnega dumpinga. V Pekingu pravijo, da ji s tem samodejno pripada status tržnega gospodarstva, Evropska unija pa še išče načine, kako naj v prihodnje obravnava uvoz iz Kitajske. O tem so dopoldne razpravljali v Evropskem parlamentu.
Kitajska izdatno in nepregledno subvencionira svoja podjetja, izvaža pa neredko po nizkih dumpinških cenah, ki ne odražajo razmer na trgu, Kitajska torej ni tržno gospodarstvo in si tudi po evropskih merilih ne zasluži tega statusa, so soglasne vse politične skupine v evropskem parlamentu.
Ne gre nam za simbole, ti so drugotnega pomena, gre nam za ohranitev evropske industrije in delovnih mest, pravi poslanec ljudske stranke Caspari, to bi bil samomor evropske industrije in za tako zgodovinsko napako nočemo biti odgovorni, napoveduje socialist Pitella.
Za kaj torej gre? Dodelitev tega statusa bi otežila uvajanje proti-dumpinških carin na kitajske izdelke, saj se pri tržnih gospodarstvih izvozna cena primerja z domačo ceno. Na kitajskem pa domača cena zaradi vloge države ni nujno odraz ponudbe in povpraševanja oziroma trga.
Tako poslanci kot pred zgradbo zbrani predstavniki jeklarjev in drugih industrijskih združenj ter sindikatov opozarjajo pred posledicami za najbolj izpostavljene panoge – zdaj je to predvsem jeklarstvo, pred časom so bili to solarni paneli, tekstilna, čevljarska industrija. Ameriški inštitut EPI je lani izračunal, da bi dodelitev statusa tržnega gospodarstva Kitajski lahko ogrozila od 1,7 do 3,5 milijona delovnih mest v Evropi in za odstotek do dva znižala BDP.
Zagovorniki proste trgovine poudarjajo, da cenejši izdelki koristijo potrošnikom, sprememba statusa Kitajske pa da bi tudi odprla vrata evropskim investicijam na Kitajsko in spodbudila kitajske naložbe v evropsko infrastrukturo.
Ukrepi Evropske unije morajo biti skladni z WTO, le tako bodo verodostojni, je prepričana liberalka Schaake. Kaj naj torej komisija predlaga, da ne bo tvegala niti zaradi kršitev protokola o kitajskem pristopu k WTO, niti izgube delovnih mest zaradi kitajskega dumpinga?
Po besedah komisarja Andriukaitisa je tretja možnost sprememba pravil o protidampinški metodologiji, ki bi te pravne vidike upoštevala, a ohranila trdne ukrepe trgovinske zaščite po zgledu ZDA. Skratka, možnost da se domnevni dumping izračuna za vsak primer posebej .
Poslanci so članice pozvali, naj vendarle končajo dolgotrajno blokado pri sprejemanju prenovljenih ukrepov trgovinske zaščite.
Celoten prispevek lahko poslušate v oddaji Radijski dnevnik.
Vlada je na današnji seji obravnavala ukrepe, s katerimi bo pomagala ljudem in podjetjem na prizadetih območjih. V poplavah najbolj prizadetim bodo ukrepi prinesli različne oblike denarne pomoči in brezplačne nastanitve v praznih državnih stanovanjih. Med drugim se jim obeta izplačilo večkratnika enkratne izredne denarne pomoči, ki znaša 465 evrov na posameznika. Za gospodarstvo je predvideno 80-odstotno sofinanciranje plače zaradi čakanja na domu in višje sile ter povrnitev dela v poplavah povzročene škode. Prav tako je predviden moratorij na posojila za fizične in pravne osebe. Interventni zakon bo vlada v državni zbor poslala prihodnji teden. V oddaji tudi: - Po poplavah vzorčenje tal in nadzor voda oziroma spojin - Referendum o azilni politiki na Poljskem deli mnenja v parlamentu - Roglič z etapno zmago prevzel vodstvo na kolesarski dirki po Burgosu
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Danes je tako kot prejšnje dni po državi potekalo čiščenje in odpravljanje posledic poplav, pri čemer je na pomoč priskočilo 3 tisoč prostovoljcev. V znamenju te katastrofe je bil tudi današnji katoliški praznik Marijinega vnebovzetja, ko so se verniki v romarskih središčih z molitvami in darovi spomnili na prizadete. S poenostavitvijo nekaterih pravil pa na pomoč prihaja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje, saj je za mesec dni olajšano predpisovanje zdravil in medicinskih pripomočkov. Nekaj drugih poudarkov: - V Varšavi največja poljska vojaška parada od hladne vojne - Talibani ob drugi obletnici prevzema oblasti v Afganistanu razglasili državni praznik - Olimpija proti Galatassarayu upa na čudež v kvalifikacijah za Ligo prvakov
Dan solidarnosti mineva v znamenju množične pomoči na območjih, ki jih je prizadela uničujoča vodna ujma. Na terenu je bilo danes poleg gasilcev, pripadnikov civilne zaščite, vojakov in policistov in drugih tudi približno 12 tisoč prostovoljcev, ki so se prijavili prek aplikacije Poplave 2023. Medtem je psihološko pomoč prizadetim prevzelo ministrstvo za zdravje v sodelovanju z nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Drugi poudarki: - Vlada o dodatnih ukrepih pomoči prizadetim v četrtek, predloge zbirajo prek civilne zaščite. - V Belgiji dve leti po uničujočih poplavah sanacija prizadetih območij še ni končana. - Na mednarodnem festivalu kratkega filma v Ljubljani na ogled več kot 150 filmov iz 30-tih držav.
Delo prostovoljcev na najbolj prizadetih območjih se je danes nadaljevalo in potekalo brez večjih težav. Hrane in pijače je v poplavljenih krajih dovolj, prav tako zdravil. V Lučah znova deluje vodovod, povečuje se le število črevesnih okužb, zato pristojni pozivajo k upoštevanju higiene. Druge teme oddaje: - Kako bo Unija obvladovala migracije? - Dodatna črpališča nafte v Amazoniji - Jadransko morje vse bolj toplo in slano
Izjemen odziv prostovoljcev je dopoldne povzročil gnečo na nadzornih točkah, vzpostavljenih za varno in koordinirano pomoč na šestih območjih, ki jih je ujma najbolj prizadela. Za območja Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč, Mozirja in Ljubnega ob Savinji do preklica velja poseben režim za dostop prostovoljcev, ki brez naloga civilne zaščite ni mogoč. Vse, ki želijo pomagati pri sanaciji, pozivajo, naj se prijavijo v aplikacijo Poplave 2023. Druge teme oddaje: - Številne občine imajo težave z odvozom nakopičenih odpadkov, med katerimi je veliko najrazličnejših nevarnih snovi - Otroci iz poplavljene Poljanske doline bodo letovali v Trenti - Po smrtonosnih požarih na Havajih pogrešanih tisoč ljudi
Po razglasitvi dneva solidarnosti je poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan danes izdal odredbo, s katero je ne glede na ponedeljkov prosti dan odredil delo zaposlenim pri izvajalcih kritične infrastrukture. Podpisal je tudi odredbo, s katero so določili šest "nevarnih" območij, kamor prostovoljci ne bodo mogli brez delovnega naloga civilne zaščite in kjer bodo policisti in gasilci izvajali poseben nadzor. Pozval je k racionalnosti pri donacijah, saj je ta hip osnovnih potrebščin dovolj. V oddaji boste lahko slišali še: - Po grobih ocenah obrambnega ministrstva zaradi poplav uničenih ali neprimernih za bivanje več kot 400 objektov - V občini Črenšovci opozarjajo na nujnost celovite sanacije nasipov ob Muri; končana bo predvidoma leta 2026 - Svetovni prvak v kronometru belgijski kolesar Evenepoel; Pogačar 22-ti
Iz Koroške, kjer so po uničujočih poplavah na številnih območjih še vedno brez pitne vode, poročajo o povečanem številu črevesnih bolezni. Nacionalni inštitut za javno zdravje poziva k ustreznim higienskim ukrepom. Civilna zaščita medtem prostovoljce na terenu opozarja, naj poskrbijo za lastno varnost in da morajo biti vsi, ki želijo pomagati, prijavljeni in napoteni. Pozoren je treba biti tudi pri odstranjevanju odpadkov, zbirajo jih na točno določenih mestih. V oddaji tudi: - Vlada z rebalansom namenja 520 milijonov evrov za odpravo posledic poplav. - V ponedeljek kljub prostemu dnevu predvidoma odrejeno delo v več panogah. - V požarih na Havajih umrlo najmanj 36 ljudi, več tisoč jih je ostalo brez domov.
Državni zbor je tik pred soglasnim sprejetjem zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Ta med drugim občinam prinaša predplačilo za nastalo škodo v vseh letošnjih naravnih nesrečah, podjetjem sofinanciranje plač zaposlenih zaradi čakanja na delo in višje sile, samozaposlenim denarno pomoč in kmetom širitev upravičenosti za povračilo škode. Predsednik vlade Robert Golob je pred poslankami in poslanci napovedal, da je novela zakona o odpravi naravnih nesreč le prvi korak na dolgi poti sanacije, na kateri bo treba pravila prilagajati nastalim razmeram. Kljub pozivom gospodarstva in opozicije koalicija ne podpira predloga Nove Slovenije, da naj se 14-ti avgust, ko bo dela prosti dan, nadomesti z delovnim dnem, izkupiček pa nameni v sklad za sanacijo po poplavah. V oddaji tudi: - V Slovenijo še vedno prihaja pomoč iz tujine, predvsem v obliki težke mehanizacije. - V poplavah uničeni tudi arhivi, muzeji, knjižnice, sakralna dediščina ter pomembna spominska obeležja. - Hrvaška pristanišča naj bi služila za izvoz ukrajinskega žita; strokovnjaki za transport skeptični.
Višja predplačila občinam iz državnega proračuna za stroške sanacij, subvencioniranje 80-ih odstotkov plače delavcem, ki ne morejo na delo, enako za čakanje na delo. Prostovoljci bodo dobili 7 dni izrednega dopusta. Ponedeljek, 14. avgust, bo dan solidarnosti in dela prost dan. To so današnji sklepi vlade, ki v nadaljevanju obljublja nadomestne gradnje. Druge teme oddaje: - V Kamniku iz pip znova pritekla voda, v Komendi še vedno ne - Predsednica republike Nataša Pirc Musar na Koroškem pohvalila solidarnost - Na jugu Avstrije največ težav s plazovi in podtalnico
Na območjih, ki jih je prizadela vodna ujma, se ob umirjanju hidroloških razmer pospešeno nadaljuje sanacija. Pristojne službe si prizadevajo vzpostaviti cestne povezave do krajev, odrezanih od sveta. Drugi poudarki oddaje: - Koordinirana pomoč prizadetim v poplavah na spletni aplikaciji POPLAVE 2023. - Država preskrbljena z električno energijo, na cestni infrastrukturi prioriteta vzpostavljanje prevoznosti vseh koncev države. - V Slovenijo prihaja mednarodna pomoč v obliki mehanizacije, modularnih mostov in strokovnega kadra.
Črna na Koroškem je po treh dneh od začetka ujme končno dostopna, a le za terenska in intervencijska vozila. Od tam se nam bo oglasila naša dopisnica, ki se je med drugim pogovarjala z direktorico centra za usposabljanje, delo in varstvo, kjer so poleg stanovalcev sprejeli evakuirance, Dalijo Pečovnik. Po njenih besedah se bojijo, kaj se bo pokazalo glede tistih ljudi, s katerimi do zdaj niso imeli stika. Saj doslej niso mogli ugotoviti, kaj se dogaja po posameznih naselji. Druge teme: - Poplavne vode se po večini počasi umikajo, a marsikje še vedno pretijo plazovi - Naša država tujino zaprosila za več deset delovnih strojev in drugih vozil, 40 montažnih mostov in 200 vojakov - Kolesarski as Tadej Pogačar osvojil bron na svetovnem prvenstvu
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Zaradi obilnega deževja in poplav po državi vladajo izredne razmere. O obširnih evakuacijah prebivalcev poročajo iz Celja in Litije, tudi v zgornji Savinjski dolini se nadaljuje reševanje ljudi. V Posavju medtem s strahom opazujejo naraščanje Save, na Štajerskem pa Drave. Na Gorenjskem so se razmere nekoliko umirile. Druge teme: - Na Koroškem otežen dostop do zdravstvenih ustanov; težave tudi v bolnišnici Trbovlje in psihiatrični bolnišnici Begunje - Ceste ponekod neprevozne, ujma poškodovala vodovode, ponekod je treba vodo prekuhavati - Na avstrijskem Koroškem zaprto območje Železne Kaple, na Hrvaškem za dve regiji rdeči alarm, ponekod že poplave
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
V Kosezah pri Ilirski Bistrici odpravljajo posledice včerajšnjega divjanja tornada, ki je poškodoval 15 objektov, pri čemer sta dva v celoti ostala brez ostrešja. V naselju hitijo z zasilno sanacijo pred novimi neurji. Več bodo lahko storili prihodnji teden, ko se bodo razmere izboljšale. Druge teme: - Prestolnica Peking se utaplja v rekordnih količinah padavin - Niger dober teden po vojaškem prevratu odprl državne meje - V mariborski sinagogi se bodo nocoj spomnili žrtev nacističnega genocida nad Romi in Sinti
Sever Slovenije je dosegla hladna fronta, ki bo v prihodnjih urah prešla vso državo. Zaradi možnosti močnejših nalivov, sunkov vetra in lokalno tudi toče, velja drugo najvišje, torej oranžno opozorilo. Pristojni pozivajo, naj se med nevihtami umaknemo na varno. Treba se bo sprijazniti z ekstremnimi vremenskimi pojavi in se jim prilagoditi, poudarjajo strokovnjaki. V Radijskem dnevniku tudi: - Bo zaradi popisa cen v prehranski verigi hrana cenejša? - Več evropskih držav v Niger pošilja evakuacijska letala - Bolgari na ulicah množično proti nasilju
Podražitve življenjskih potrebščin se postopno umirjajo. Letna inflacija se je ta mesec znižala na približno šest odstotkov, v primerjavi z julijem lani so cenejši predvsem naftni derivati. Bencin in dizelsko gorivo bosta opolnoči sicer znova dražja. Druge teme: - Za zdaj ni pričakovati, da bi Avstrija opustila nadzor na meji s Slovenijo - Po udaru v Nigru opozorila o morebitnem posredovanju Francije - Bo usposabljanje za voditelje čolnov znova regulirano?
Današnja obdobja neviht şo k sreči minila brez večje škode. Poškodovanih je bilo nekaj streh, podtrih nekaj dreves in električnih drogov. Do večera se sicer še možni posamezni nalivi, a kaj hujšega po napovedih vremenoslovcev ne bo. Pristojni medtem ob vse pogostejših vremenskih izzivih poudarjajo, da se moramo nanje pripravljati vsi, saj da zgolj čakanje na državno pomoč ne bo dovolj. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski: vojna prihaja v Rusijo - Zahodnoafriške države po vojaškem udaru v Nigru odločene vnovič vzpostaviti red v tej državi - V odzivih na zakon o javni rabi slovenščine očitki glede dvoumnosti formulacij
Ob vrhuncu turistične sezone in lepem vremenu je na cestah pestro. Od zgodnjega jutra so bili zastoji na primorski avtocesti, zgodilo se je več nesreč, a se razmere počasi umirjajo. Zastoje proti morju in v obrnjeni smeri je pričakovati tudi jutri. Trenutno je predor Karavanke zaradi nesreče zaprt v obe smeri. V oddaji tudi: - Zahod po vojaškem udaru v Nigru ukinja pomoč tej državi - Srbski predsednik Vučić: Kosovo želi zvleči Srbijo v spopad z Natom - Luka Dončič novi kapetan slovenskih košarkarjev
Neveljaven email naslov