Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropsko unijo čaka pomembna odločitev o njenih trgovinskih odnosih s Kitajsko. Konec leta bo namreč potekla posebna ureditev, dogovorjena pred 15-imi leti ob vstopu Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo in je tudi Uniji omogočala strožja pravila za presojo morebitnega dumpinga. V Pekingu pravijo, da ji s tem samodejno pripada status tržnega gospodarstva, Evropska unija pa še išče načine, kako naj v prihodnje obravnava uvoz iz Kitajske. O tem so dopoldne razpravljali v Evropskem parlamentu.
Kitajska izdatno in nepregledno subvencionira svoja podjetja, izvaža pa neredko po nizkih dumpinških cenah, ki ne odražajo razmer na trgu, Kitajska torej ni tržno gospodarstvo in si tudi po evropskih merilih ne zasluži tega statusa, so soglasne vse politične skupine v evropskem parlamentu.
Ne gre nam za simbole, ti so drugotnega pomena, gre nam za ohranitev evropske industrije in delovnih mest, pravi poslanec ljudske stranke Caspari, to bi bil samomor evropske industrije in za tako zgodovinsko napako nočemo biti odgovorni, napoveduje socialist Pitella.
Za kaj torej gre? Dodelitev tega statusa bi otežila uvajanje proti-dumpinških carin na kitajske izdelke, saj se pri tržnih gospodarstvih izvozna cena primerja z domačo ceno. Na kitajskem pa domača cena zaradi vloge države ni nujno odraz ponudbe in povpraševanja oziroma trga.
Tako poslanci kot pred zgradbo zbrani predstavniki jeklarjev in drugih industrijskih združenj ter sindikatov opozarjajo pred posledicami za najbolj izpostavljene panoge – zdaj je to predvsem jeklarstvo, pred časom so bili to solarni paneli, tekstilna, čevljarska industrija. Ameriški inštitut EPI je lani izračunal, da bi dodelitev statusa tržnega gospodarstva Kitajski lahko ogrozila od 1,7 do 3,5 milijona delovnih mest v Evropi in za odstotek do dva znižala BDP.
Zagovorniki proste trgovine poudarjajo, da cenejši izdelki koristijo potrošnikom, sprememba statusa Kitajske pa da bi tudi odprla vrata evropskim investicijam na Kitajsko in spodbudila kitajske naložbe v evropsko infrastrukturo.
Ukrepi Evropske unije morajo biti skladni z WTO, le tako bodo verodostojni, je prepričana liberalka Schaake. Kaj naj torej komisija predlaga, da ne bo tvegala niti zaradi kršitev protokola o kitajskem pristopu k WTO, niti izgube delovnih mest zaradi kitajskega dumpinga?
Po besedah komisarja Andriukaitisa je tretja možnost sprememba pravil o protidampinški metodologiji, ki bi te pravne vidike upoštevala, a ohranila trdne ukrepe trgovinske zaščite po zgledu ZDA. Skratka, možnost da se domnevni dumping izračuna za vsak primer posebej .
Poslanci so članice pozvali, naj vendarle končajo dolgotrajno blokado pri sprejemanju prenovljenih ukrepov trgovinske zaščite.
Celoten prispevek lahko poslušate v oddaji Radijski dnevnik.
6702 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Evropsko unijo čaka pomembna odločitev o njenih trgovinskih odnosih s Kitajsko. Konec leta bo namreč potekla posebna ureditev, dogovorjena pred 15-imi leti ob vstopu Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo in je tudi Uniji omogočala strožja pravila za presojo morebitnega dumpinga. V Pekingu pravijo, da ji s tem samodejno pripada status tržnega gospodarstva, Evropska unija pa še išče načine, kako naj v prihodnje obravnava uvoz iz Kitajske. O tem so dopoldne razpravljali v Evropskem parlamentu.
Kitajska izdatno in nepregledno subvencionira svoja podjetja, izvaža pa neredko po nizkih dumpinških cenah, ki ne odražajo razmer na trgu, Kitajska torej ni tržno gospodarstvo in si tudi po evropskih merilih ne zasluži tega statusa, so soglasne vse politične skupine v evropskem parlamentu.
Ne gre nam za simbole, ti so drugotnega pomena, gre nam za ohranitev evropske industrije in delovnih mest, pravi poslanec ljudske stranke Caspari, to bi bil samomor evropske industrije in za tako zgodovinsko napako nočemo biti odgovorni, napoveduje socialist Pitella.
Za kaj torej gre? Dodelitev tega statusa bi otežila uvajanje proti-dumpinških carin na kitajske izdelke, saj se pri tržnih gospodarstvih izvozna cena primerja z domačo ceno. Na kitajskem pa domača cena zaradi vloge države ni nujno odraz ponudbe in povpraševanja oziroma trga.
Tako poslanci kot pred zgradbo zbrani predstavniki jeklarjev in drugih industrijskih združenj ter sindikatov opozarjajo pred posledicami za najbolj izpostavljene panoge – zdaj je to predvsem jeklarstvo, pred časom so bili to solarni paneli, tekstilna, čevljarska industrija. Ameriški inštitut EPI je lani izračunal, da bi dodelitev statusa tržnega gospodarstva Kitajski lahko ogrozila od 1,7 do 3,5 milijona delovnih mest v Evropi in za odstotek do dva znižala BDP.
Zagovorniki proste trgovine poudarjajo, da cenejši izdelki koristijo potrošnikom, sprememba statusa Kitajske pa da bi tudi odprla vrata evropskim investicijam na Kitajsko in spodbudila kitajske naložbe v evropsko infrastrukturo.
Ukrepi Evropske unije morajo biti skladni z WTO, le tako bodo verodostojni, je prepričana liberalka Schaake. Kaj naj torej komisija predlaga, da ne bo tvegala niti zaradi kršitev protokola o kitajskem pristopu k WTO, niti izgube delovnih mest zaradi kitajskega dumpinga?
Po besedah komisarja Andriukaitisa je tretja možnost sprememba pravil o protidampinški metodologiji, ki bi te pravne vidike upoštevala, a ohranila trdne ukrepe trgovinske zaščite po zgledu ZDA. Skratka, možnost da se domnevni dumping izračuna za vsak primer posebej .
Poslanci so članice pozvali, naj vendarle končajo dolgotrajno blokado pri sprejemanju prenovljenih ukrepov trgovinske zaščite.
Celoten prispevek lahko poslušate v oddaji Radijski dnevnik.
Na finančnem ministrstvu po kritikah premierja Roberta Goloba, da načrtovane davčne reforme niso ustrezno predstavili javnosti, pravijo, da bodo reformo nadaljevali, pri tem pa, da se bodo bolj potrudili pojasniti javnosti vsebino prenove davkov. Zaradi kritik je danes odstopil državni sekretar Tilen Božič, finančni minister Klemen Boštjančič pa ne namerava odstopiti. Preostale novice: Parlamentarni odbor o reorganizaciji upravnih enot; župani občin jo podpirajo ob zagotovljeni dostopnosti občanom. Putin priznal morebiten negativen vpliv zahodnih sankcij na rusko gospodarstvo. Veter v Planici preprečil izvedbo celotnega preizkusa letalnice.
Ob migracijah in Zahodnem Balkanu je bila ena od osrednjih tema današnjega srečanja slovenskega premierja Goloba s hrvaškim kolegom Plenkovićem energetika. Med drugim sta se dogovorila za podpis solidarnostnega sporazuma o oskrbi s plinom. Slovenija pa je izrazila tudi zanimanje za sodelovanje pri povečanju zmogljivosti plinskega terminala na Krku in plinovodov. Drugi poudarki oddaje: - Noveli zakonov sprožili tudi razpravo o integraciji tujcev, minister Poklukar obljublja strategijo v prihodnjega pol leta - Predsednica Pirc Musar na posvetu o težavah starejših pozvala, naj se te ne zlorabljajo za pridobivanje političnih točk - Mednarodni olimpijski komite podprl vrnitev ruskih in beloruskih športnikov na mednarodna tekmovanja
Vlada je sindikatom javnega sektorja predstavila spremenjena pogajalska izhodišča za prenovo plačnega sistema, del teh je tudi zamik uveljavitve nove plačne lestvice. Ob tem so poudarili nujnost postopnega uvajanja sprememb. Po besedah sindikalista Jakoba Počivavška je vladna sprememba časovnice pri sindikatih vzbudila nekaj nezaupanja v pogajalski proces. Vlada naj bi predlog novega zakona o plačah v javnem sektorju sindikatom poslala v prihodnjih dneh. Drugi poudarki: - Madžarski parlament potrdil dokumentacijo za vstop Finske v zvezo Nato. - V Izraelu ob protestih in stavkovnih grožnjah koalicijska napoved zamika razprave o sporni reformi pravosodja . - Kavcijski sistem vračanja steklenic: neizkoriščena možnost za zmanjšanje količine odpadkov.
Zveza Nato in Evropska unija sta se kritično odzvali na napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo Moskva v Belorusijo namestila taktično jedrsko orožje. Za Nato je ruska jedrska retorika nevarna in neodgovorna, vodja evropske diplomacije Josep Borrell pa je Belorusiji zagrozil z dodatnimi sankcijami. Drugi poudarki oddaje: - Na posvetu v Italiji o diplomatski moči čebel in genetski čistosti čebeljih pasem. - Visoka računska moč superračunalnika Vega Slovenijo uvršča med najnaprednejše države. - Krimovke brez četrtfinala lige prvakinj, nogometaši v Stožicah proti San Marinu.
Bruselj je na poti do podnebne nevtralnosti Evropske unije do leta 2050 pripravljen sprejemati tudi kompromise. Tako sta Nemčija in Evropska komisija dosegli dogovor o omilitvi sklepa o prepovedi prodaje vozil z bencinskim in dizelskim motorjem po letu 2035, ki ga je sprejel Evropski parlament. Vozila z motorji na notranje izgorevanje bi lahko ostala, a le z ogljično nevtralnimi gorivi. V oddaji tudi: - Med rešitvami v boju proti revščini krepitev evropskih nacionalnih shem minimalnega dohodka - Ruski predsednik Putin: Moskva bo v Belorusiji namestila taktično jedrsko orožje - Slovenski skakalci na ekipni tekmi v Lahtiju zaostali samo za Avstrijo
V Lahtiju na Finskem se je končala sezona ženskih smučarskih skokov. Ema Klinec je z 10. mestom ubranila končno 3. mesto v skupnem seštevku sezone, v kateri je osvojila tudi norveško turnejo ter dosegla ženski svetovni rekord. S tem je postavila piko na i odličnemu športnemu dnevu za Slovenijo, danes so namreč blesteli tudi kolesarji. Več v športu, govorili pa bomo tudi o tem: - Evropski finančni sistem je trden, banke pa stabilne, sporočajo voditelji članic povezave - Ljubljanski Klinični center po koncu sodelovanja s češkim otroškim srčnim kirurgom miri, da ni razlogov za skrb - Kmetje po državi s protesti izrazili nasprotovanje novim okoljskim zahtevam in omejitvam
Čeprav je tokratni evropski vrh predvsem v znamenju gospodarstva, voditelji ne morejo mimo Ukrajine. Po pričakovnjih bodo potrdili dogovor o dobavi topniškega streliva napadeni državi. Premier Robert Golob je izrazil prepričanje, da bi morala pri proizvodnji tega streliva sodelovati tudi naša država. Druge teme: - Množični protesti proti francoski pokojninski reformi ohromili javni promet. - Dobaviteljem elektrike in plina skoraj 300 milijonov evrov nadomestil zaradi regulacije cen. - Nogometna reprezentanca kvalifikacije za evropsko prvenstvo začela z zmago v Kazahstanu.
Splošna zdravniška stavka se bo nadaljevala drugega aprila, je sporočilo vodstvo Fidesa, potem ko je pristojni minister sporočil, da plačni steber za zdravstvo ne bo oblikovan do prvega aprila. Stavko še vedno lahko odpovemo ali preložimo, poudarja predsednik Fidesa Damjan Polh, a dodaja, da v tem primeru predhodno potrebujejo jasno potezo vlade. Ministrstvo naj bi sindikatu prihodnji teden v podpis ponudilo dogovor o novi časovnici. Več takoj po teh poudarkih oddaje: V oddaji tudi: Predsednica republike v nagovoru Združenih narodov pozvala k izpolnjevanju zavez za zaščito voda. Švedski parlament prižgal zeleno luč zakonu o priključitvi zvezi Nato. Primož Roglič za las obdržal majico vodilnega na kolesarski dirki po Kataloniji.
Vladna izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju predvidevajo, da se bodo pogajalci najprej spoprijeli z odpravo plačnih nesorazmerij, vlada pa bo vztrajala, da bodo obenem potekala tudi pogajanja o prenovi plačnega sistema. Pri tem vladna stran očitno pričakuje popolno pogajalsko uskladitev. Celoten pogajalski proces naj bi bil končan do konca junija, znani pa so tudi okvirni roki za uveljavljanje posameznih dogovorjenih rešitev. Druge teme: - Kriminalisti v povezavi s pranjem denarja opravljajo številne hišne preiskave; te potekajo tudi v Bosni in Hercegovini. - Kitajska in Rusija podpisali sporazume o strateškem sodelovanju; povečala se bo dobava ruskih energentov Kitajski. - V Mariboru ob svetovnem dnevu poezije že deseta prireditev Poezija povezuje z javnim branjem pesmi.
Prenova plačnega sistema v javnem sektorju predvideva več korakov, prvi bo odprava plačnih nesorazmerij. Časovnica je sicer napeta, toda izvedljiva - tako je danes na negodovanje sindikatov odgovorila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Sindikati so v prvem odzivu na prenovljena izhodišča reforme plačnega sistema, ki jih je vlada potrdila v petek, ocenili, da v njih ni tistega, kar je napovedovalo ministrstvo. V oddaji tudi: - 18 evropskih držav se je pridružilo skupni dobavi streliva Ukrajini, Slovenije za zdaj ni med njimi. - Vodstvo Magne še brez odgovora o višini odpravnin; jutri protest zaposlenih - Primož Roglič zmagovalec prve etape kolesarske dirke po Kataloniji
Smučarski skakalci in skakalke so v Vikersundu zaokrožili Norveško turnejo z zmago Eme Klinec in tretjim mestom Anžeta Laniška. V oddaji tudi: - Švica razmišlja o nacionalizaciji banke Credit Suiss - Črnogorci izbirajo novega predsednika, skoraj zagotovo bo potreben drugi krog - Pri nas kar 80 odstokov invalidov ni zaposlenih, predvsem zaradi neustrezne zakonodaje
Za nami je sončna in športno pestra sobota, ki je prinesla uspehe tudi nekaterim slovenskim športnikom. Žan Kranjec je sezono sklenil s tretjim mestom v veleslalomskem seštevku.Na zadnji tekmi sezone se je na zmagovalni oder po štirih letih vrnil deskar Rok Marguč. Ema Klinec je kot prva skakalka preletela 200 metrov. Veliko so obetali tudi skakalci, a v finalni seriji na letalnici v Vikersundu niso blesteli. Tadeju Pogačarju pa ni uspelo upravičiti vloge favorita na najdaljši enodnevni kolesarski klasiki, bil je četrti, lanski zmagovalec Matej Mohorič osmi. V oddaji tudi: - Sindikati kritični do prenovljenih vladnih izhodišč o plačni reformi - Putin prvič od začetka vojne v Ukrajini obiskal Krim - V Mariboru odprli šele drugi krizni center v državi za najmlajše otroke
Mednarodno kazensko sodišče je izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki mu očitajo odgovornost za vojne zločine v Ukrajini. Kot je pojasnil predsednik sodišča Piotr Hofmanski, so nalog izdali zaradi suma deportacij otrok z ukrajinskega ozemlja na rusko. Po njegovih besedah so vsebino naloga objavili, da bi preprečili ponovitev tovrstnih zločinov. Kot je povedal, je sodišče opravilo svoj del in izdalo nalog, izvedba pa je odvisna od mednarodnega sodelovanja. Ostali poudarki oddaje: Turčija in Madžarska napovedali odločanje o vstopu Finske v Nato Zunanja ministra Slovenije in Italije za nadaljnje sodelovanje na področju migracij Delovati je začel strateški svet za preprečevanje sovražnega govora
Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob današnjem vnovičnem zvišanju obrestnih mer v evrskem območju za 0,5 odstotne točke dejala, da ne gre za zadnji dvig. Razlog je inflacija. Kot je dejala predsednica ECB, v boju proti njej ne bodo popuščali. V luči pretresov v bančnem sistemu na drugi strani Atlantika pa je zagotovila, da so banke v evrskem območju v bistveno boljšem položaju kot ob krizi leta 2008. Druge teme: - Upor opozicije in novi protesti po napovedi francoske vlade, da bo pokojninsko reformo sprejela mimo parlamenta. - Razprava o SDS-ovem predlog o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem končana brez glasovanja. - Anže Lanišek v Lillehammerju do drugega mesta, zmaga Dawidu Kubackemu.
Visokošolski sindikat in vlada sta uskladila besedilo o neplačnem delu stavkovnega sporazuma. Pogajanja so bila po besedah predsednika sindikata Gorazda Kovačiča naporna, v središču pa predvsem pogoji dela za pedagoške delavce. Na plačni del pa bo po njegovih besedah treba počakati na pogajanja o plačnem stebru v prihodnjih mesecih. Današnji dan pa so vnovič zaznamovale tudi težave v zdravstvu. Druge teme: - Revizija poslovanja ljubljanskega UKC-ja pokazala na številne nepravilnosti pri poslih z dobavitelji - Vodstvo Magne in sindikata delavcev v hoški lakirnici še brez dogovora o presežnih delavcih - Moskva: odnosi z Združenimi državami so na najnižji ravni, kljub temu je Rusija pripravljena na dialog
Višji prihodki, višji davki, napoveduje koalicija. Prek neto dohodnine naj bi, kot pravi finančni minister Klemen Boštjančič, obdavčili tudi na primer socialne transferje, regres in prevoz. Kot je pojasnil, želijo naredit sistem, ki bo enostaven in kjer se bodo vsi dohodki šteli v enako osnovo. Podrobneje o smernicah z današnjega koalicijskega vrha v začetku te oddaje. Druge teme: - Po Konradu Kuštrinu vodenje sindikata Fides prevzema Damjan Polh - Poljska bo Ukrajini dobavila tudi lovska letala - V Lillehammerju zmagal Granerud, od Slovencev najvišje Jelar - sedmi
Na ministrstvu za zdravje v zvezi s korupcijsko afero, povezano s primerom nevrokirurga Romana Bošnjaka iz Kliničnega centra v Ljubljani, v prihodnjih dneh pričakujejo natančne podatke, da bodo ugotovili, v kolikšni meri je nevrokirurg zlorabil pooblastila, pa tudi, ali gre za edini primer korupcije. Minister Danijel Bešič Loredan je pridobil tudi revizijsko poročilo ljubljanskega UKC-ja. Podrobnosti bo skupaj z vodstvom predstavil v sredo, revizijsko poročilo pa namerava poslati tudi Komisiji za preprečevanje korupcije. Druge teme oddaje: - Regulirani ceni tako bencina kot dizla od polnoči višji za 1,5 centa - Premier Golob: Slovenija bo Bosni in Hercegovini ponudila vso možno pomoč na evropski poti - Moč Savdske Arabije se krepi tudi na račun rekordnih naftnih zaslužkov
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Po sumu korupcije je nevrokirurg Roman Bošnjak odstopil z mesta predstojnika kliničnega oddelka za nevrokirurgijo. Februarja je v ljubljanskem kliničnem centru operiral tujo državljanko, ki je morala poleg plačila bolnišnici nakazati še dodatnih 6000 evrov Bošnjaku na račun agencije v Hongkongu. UKC bo dokumentacijo predal Nacionalnemu preiskovalnemu uradu. V oddaji tudi: - Ob trenjih z Gibanjem Svoboda Arsenovič nakazal možnost kompromisa o podražitvah v Mariboru - Francoske in britanske oblasti skupno proti nezakonitim migracijam - Primož Roglič v rumeni majici vodilnega na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja
Neveljaven email naslov