Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večer bo v znamenju kresovanj, tradicionalno največje v državi bo tudi letos na ljubljanskem Rožniku, kjer bo kres zagorel ob 22-ih. Večja kresovanja bodo tudi v okolici Maribora in v slovenski Istri na Markovcu nad Koprom. Pred jutrišnjim praznikom so ob kresovanjih v ospredju tudi opozorila o pomenu delavskih pravic. Sindikati pozivajo, naj prvi maj postane praznik pravične, socialne države in solidarnosti. Ob tem upajo, da bodo njihove zahteve slišali politiki in drugi odločevalci, so med drugim poudarili na prvomajski proslavi v Mariboru.
Druge teme oddaje:
- Zaradi stresa in drugih oblike duševne nestabilnosti v Evropi izgubljena več kot polovica delovnih dni
- Novo podaljšanje premierja v Sudanu, kamor je prispelo prvo letalo s humanitarno pomočjo
- V Kopru začetek priprav na ustanovitev Inštituta za vinarstvo in vinogradništvo
6716 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Večer bo v znamenju kresovanj, tradicionalno največje v državi bo tudi letos na ljubljanskem Rožniku, kjer bo kres zagorel ob 22-ih. Večja kresovanja bodo tudi v okolici Maribora in v slovenski Istri na Markovcu nad Koprom. Pred jutrišnjim praznikom so ob kresovanjih v ospredju tudi opozorila o pomenu delavskih pravic. Sindikati pozivajo, naj prvi maj postane praznik pravične, socialne države in solidarnosti. Ob tem upajo, da bodo njihove zahteve slišali politiki in drugi odločevalci, so med drugim poudarili na prvomajski proslavi v Mariboru.
Druge teme oddaje:
- Zaradi stresa in drugih oblike duševne nestabilnosti v Evropi izgubljena več kot polovica delovnih dni
- Novo podaljšanje premierja v Sudanu, kamor je prispelo prvo letalo s humanitarno pomočjo
- V Kopru začetek priprav na ustanovitev Inštituta za vinarstvo in vinogradništvo
V državah po svetu je zavladal preplah ob pojavu nove mutirane različice koronavirusa omikron, ki se širi iz držav na jugu Afrike. Znanstveniki še ne vedo povsem natančno, za kako nevarno različico gre, mutacija koronavirusa in njegovo hitro širjenje pa opominjata, da pandemije še ni konec. Druge teme oddaje: - Pred evropskimi poslanci poročilo o stanju pravne države v Sloveniji - Programski svet RTV Slovenija o spornem programsko-produkcijskem načrtu - Predsednik Pahor na Kosovu: Zastoji ne koristijo nikomur
Po Evropi potrjujejo prve primere nove koronavirusne različice omikron. Do zdaj so prisotnost različice potrdili v Italiji, Nemčiji, Belgiji, Združenem kraljestvu, na Češkem, Nizozemskem in Danskem. Pri omikronu skrbi predvsem veliko število mutacij, kar sproža pomisleke o učinkovitosti trenutnih cepiv proti covidu. Druge teme: - Območje Rokavskega preliva bo od prvega decembra nadzorovalo tudi letalo Evropske agencije Frontex - Pahor v Beogradu kritičen do prepočasnega vključevanja Zahodnega Balkana v Evropsko unijo - Smučarski skakalec Anže Lanišek do svoje prve zmage v svetovnem pokalu
Koronavirusna različica omikron se širi tudi po Evropi, doslej so okužbo potrdili v Belgiji in Veliki Britaniji, nanjo sumijo tudi pri primerih v Nemčiji in na Češkem. Stroka je ob tem v skrbeh zaradi velikega števila mutacij, pravi Janez Tomažič z infekcijske klinike v Ljubljani. Svetovna zdravstvena organizacija je različico zelo hitro dala na seznam skrb vzbujajočih, kar po Tomažičevih besedah pomeni, da ima različica pandemične lastnosti. Takšni sta tudi različici alfa in delta, s katerima že imamo izkušnje, a smo se predvsem pri delti odzivali prepočasi. Drugi poudarki oddaje: - LMŠ in NSi na kongresih začrtali volilni program - Srbska mesta popoldne ohromili protivladni protesti - Zmagoslavje smučarskih skakalk z drugim mestom na Finskem dopolnil Anže Lanišek
Potem ko so južnoafriški znanstveniki včeraj odkrili novo različico koronavirusa - ki so jo poimenovali B 1 1 529, so se članice Evropske unije odločile za začasno prepoved letalskih povezav z Južno Afriko. Svetovna zdravstvena organizacija medtem opozarja, da gre za preuranjeno odločitev in da je treba še preučiti virus. Po sporočilu Evropske agencije za zdravila pa je še prezgodaj, da bi lahko vedeli, ali nova različica terja tudi novo cepivo. Druge teme oddaje: - Do konca meseca naj bi na intenzivnih oddelkih zdravili več kot 300 covidnih bolnikov - Poslovil se je literarni zgodovinar, literarni teoretik in akademik Boris Paternu - Ema Klinec na uvodni tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih druga
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Kolegij Evropskega javnega tožilstva je Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja imenoval za slovenska evropska delegirana tožilca za petletni mandat. Ob tem so zadovoljstvo izrazili tako v Evropski komisiji kot doma. Imenovana tožilca sta napovedala, da se bosta zdaj osredotočila na pregon kriminala v škodo proračuna Evropske unije. Ostali poudarki oddaje: - Evropski poslanci začenjajo razpravo o temeljnih svoboščinah in vladavini prava pri nas. - Premier Janša poljskemu kolegu Morawieckemu zagotovil podporo glede krize na meji z Belorusijo. - Nemška koalicijska pogodba med drugim obljublja napredek pri zaščiti podnebja.
Epidemija covida-19 ne popušča. Dnevno število primerov okužbe se sicer rahlo zmanjšuje; včeraj so jih potrdili nekaj manj kot tri tisoč 400, v bolnišnicah pa se razmere še naprej zaostrujejo. Na intenzivnih enotah se zdravi že 285 covidnih bolnikov. Prekuževanje naj bi se končalo do novega leta, minister za zdravje Janez Poklukar pa vnovič poziva k cepljenju. Drugi poudarki oddaje: - Vlada ob obisku Pomurja o gospodarskih izzivih naše najmanj razvite regije - Opozicija za sklic izredne seje; preprečiti želi zvišanje oskrbnin v domovih za starejše - V več eksplozijah v tovarni v bližini Beograda najmanj dva mrtva, več je ranjenih in pogrešanih
Državni zbor že od devetih obravnava interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za pravosodje Marjana Dikučiča, ki so jo vložile stranke LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci. Ministru očitajo odgovornost za sago z evropskima delegiranima tožilcema, pa tudi sum utaje davkov. Dikaučič odgovarja, da si je interpelacijo pridelal zato, ker je član Janševe vlade. V strankah koalicije so ga podprli, a so se večinsko odpovedali razpravi. Kako se bo razpletlo z ministrsko usodo Dikaučiča, bodo s svojimi glasovi odločili poslanci Desusa. Kdaj bo državni zbor glasoval - nocoj ali v četrtek -, bo jasno, potem ko bodo poslanke in poslanci odločili o predlogu Levice, da se glasovanje preloži. Med poslanci Levice so namreč potrdili dve okužbi z virusom. Ostale teme oddaje: - Republiški stanovanjski sklad naj bi do leta 2025 zgradil več kot 900 javnih najemnih stanovanj. - Afganistanu ob lakoti in nasilju talibanov grozi še zlom bančnega sistema. - V Mariboru slovesno odkrili prenovljeno pročelje družinske grobnice generala Rudolfa Maistra.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Odškodnine za zaplete po cepljenju, delna povrnitev izgubljenega dohodka samozaposlenim v karanteni, podaljšanje veljavnosti turističnih bonov in vladanje z odloki. Vse to je mogoče najti v predlogu 10. protikoronskega zakona. Kot je povedal finančni minister Andrej Šircelj, zakon predvideva tudi pomoč najranljivejšim in nagrajevanje prostovoljcev, ki pomagajo v bolnišnicah. O zakonu morajo odločiti še poslanci, ki sicer danes že ves dan razpravljajo o prvi izmed treh vloženih interpelacij. Druge teme: - Simona Kustec bo najverjetneje tudi po nočnem glasovanju ostala na položaju ministrice za šolstvo - Matej Oštir in Tanja Frank Eler: vlada nima pristojnosti odločanja o trajanju mandata evropskih delegiranih tožilcev - Kvalifikacije pred prvo tekmo smučarskih skakalcev v novi sezoni dobil Kamil Stoch; Anže Lanišek drugi
Vlada je Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler predlagala za evropska delegirana tožilca. A zgodba še ni končana; imenovanje je namreč le začasno, dokler ne bodo uspešno končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov. Odločitev prinaša več vprašanj kot odgovorov, med drugim, kaj točno pomeni začasno imenovanje in ali je bila povod za to odločitev tudi bližajoča se interpelacija pravosodnega ministra. Druge teme: - Proračun: Koalicija zagotavlja, da je primanjkljaj obvladljiv, opozicijo skrbi trajno poslabšanje javnih financ - Pri nas za zdaj brez zaostrovanja epidemioloških ukrepov, Češka in Slovaška medtem zapirata javno življenje za necepljene - Civilna iniciativa predala podpise za referendum o izolskem prostorskem načrtu
Zdravstveni delavci so pod vse hujšim pritiskom, saj so tarče groženj, medtem ko bolnišnice s težavo iščejo dodatne zmogljivosti za covidne bolnike. Zdravijo jih že skoraj 1100, 250 jih potrebuje intenzivno zdravljenje. Najhujši naval na bolnišnice pa šele prihaja, svari koordinator za covidne bolnišnične postelje Robert Carotta. Druge teme: - Prvi dan samotestiranja učencev in dijakov v šolah minil uspešno - ZZZS zakonu o dolgotrajni oskrbi očita številne pomanjkljivosti - Ameriško sodišče izreklo sodbe za napad na Kapitol
Priliv covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je zdravstvo pripeljal na rob zmogljivosti. Zaposleni v zdravstvu pozivajo vse, ki imajo potrebno znanje, da se prijavijo za pomoč covidnim bolnišnicam. Druge teme: - Ortoped Bešič Loredan iz šempetrske bolnišnice prejel izredno odpoved - Proračun: Opozicija opozarja na brezbrižnost zadolževanja, koalicija zadovoljna - Na poljsko-beloruski meji vre; prebežniki proti policistom metali kamenje, ti so odgovorili z vodnim topom
Hospitaliziranih bolnikov s covidom je znova več kot tisoč, število tistih, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, pa je 229, pa je največ doslej. V bolnišnicah iščejo dodatne postelje zanje, pri tem je težava predvsem ustrezen kader. Medtem ko tega še nekako najdejo, pa ga manjka za druge zdravstvene storitve. Zato pristojni pozivajo vse, tako prostovoljce kot usposobljene zdravstvene kadre, tudi zasebne, da priskočijo na pomoč. Preostale teme: Potrjen nov sveženj ukrepov zoper Belorusijo. Zaradi dogajanja v Gen-I in drugih energetskih družbah opozicija za izredno sejo komisije za nadzor javnih financ. Na problematiko kompostarne v Ceršaku opozorili tudi na drugem Forumu za Muro.
Visoke številke okužb s koronavirusom v zadnjih tednih napovedujejo težke čase za zdravstvo. Od začetka tedna bo v bolnišnicah na razpolago vseh predvidenih 286 postelj na intenzivni negi. Trenutno je zasedenih 221, zato pristojni razmišljajo, kaj storiti, če bo potreb še več. Ostale teme: - Podnebna konferenca: civilna družba in znanstveniki končni dogovor vidijo kot na pol prazen kozarec - Začetek Čufarjevih dnevov z najboljšimi ljubiteljskimi gledališčniki - Neuspešne kvalifikacije za svetovno prvenstvo nogometaši končali z zmago nad Ciprom
V času, ko zaskrbljeno opazujemo porast epidemičnih številk, so še kako dobrodošle novice, ki za nekaj treutkov zasenčijo epidemijo. Za eno takih je danes poskrbela smučarka Andreja Slokar, ki je zmagala na veleslalomski paralelni tekmi za svetovni pokal. Ostale novice: - Prostih le še nekaj kovidnih postelj na intenzivni negi, povprečna starost bolnikov pada - Glavni pogajalec Unije na podnebni konferenci Timmermans poziva države k podpisu skupne izjave - Odbor za finance, kjub opozorilom fiskalega sveta in dela opozicije, prižgal zeleno luč proračunu za prihodnje leto
Ravnatelji so razočarani, ker ministrstvo za šolstvo ni prisluhnilo njihovih predlogom, da bi se učenci do šestega razreda osnovne šole samotestirali doma. Poudarjajo, da bo izvajanje hibridnega pouka zelo zahtevno. Učenci, ki se ne bodo želeli testirati v šoli, se bodo namreč šolali na daljavo. Še drugi poudarki oddaje: - Pred parlamentarno preiskovalno komisijo očitki o političnih razrešitvah v policiji - Petkovi protestniki poudarili, da morata priti v ospredje glas ljudstva in drugačna politika - Podnebna konferenca kljub razočaranju aktivistov vendarle prinaša tudi nekaj spodbudnih novic
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Pred ponedeljkom, ko začnejo v šolah veljati zaostreni ukrepi zoper epidemijo, je še vedno precej nejasnosti. Nanje so na današnjem sestanku s predstavniki ministrstva za izobraževanje opozorili zbrani ravnatelji osnovnih in srednjih šol. Največ pripomb in nasprotovanj je bil deležen vladni predlog, da se tudi najmlajši učenci v starosti do 12 let samotestirajo v šoli. Ministrstvo za izobraževanje je sporočilo, da bo preučilo predlog ravnateljev o samotestiranju na domu za učence do šestega razreda osnovne šole. V Radijskem dnevniku tudi: - Rok Svetlič izvoljen za ustavnega sodnika - Inšpektorji največ kršitev pri preverjanju pogojev PCT odkrijejo v gostinstvu - Britansko predsedstvo v Glasgowu predstavilo osnutek dokumenta za sprejetje na podnebni konferenci
Neveljaven email naslov