Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
6706 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Vlada je s sindikati javnega sektorja dosegla dogovor o osnovi za nov sistemski zakon, ki bo določal plače javnih uslužbencev. Po zakonu, ki bo začel veljati prvega januarja prihodnje leto, med drugim nihče od javnih uslužbencev ne bo imel nižje plače od minimalne, finančni učinek celotne reforme je približno 1,3 milijarde evrov. O dejanskih zvišanjih se bodo še pogajali, uresničili jih bodo postopno od prvega januarja 2025 do prvega januarja 2028. Drugi poudarki oddaje: - Zoper ministrico za digitalizacijo Stojmenovo Duh v javnosti očitki glede službene poti v Avstriji. - Izraelska vojska napovedala kopenski vdor v Libanon; danes v njenih napadih ubitih 51 ljudi. - Vladni ministri na posvetu o južnem delu tretje razvojne osi: lokalno okolje zavira naložbo.
Siloviti izraelski napadi na jug Libanona, v katerih je bilo od včeraj ubitih več kot 500 ljudi, blizu 2 tisoč pa ranjenih, so v beg pognali na desettisoče tamkajšnjih prebivalcev. Medtem ko izjave izraelskih predstavnikov kažejo, da se bodo napadi nadaljevali, svetovni voditelji izražajo zaskrbljenost in opozarjajo pred širitvijo konflikta. Slovenija po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon usklajuje zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov o Libanonu, ki bo v prihodnjih dneh. Drugi poudarki oddaje: - Kmetijska zbornica poziva k trajni zaščiti kmetijskih zemljišč pred gradnjo - V okviru civilne obrambe pri nas največ težav z ustreznostjo zaklonišč - Hrvaška uvaja davek na nepremičnine v spodbudo dolgoročnemu oddajanju stanovanj
Iz Libanona poročajo o črnem dnevu po napadu Izraela: od jutra je bilo ubitih več kot 270 ljudi. Množice Libanoncev se umikajo na sever države, kjer številne šole spreminjajo v zatočišča. Izrael trdi, da so tarča pripadniki gibanja Hezbolah, ki napadajo izraelsko ozemlje v znak podpore prebivalcem Gaze. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da so - in bodo - tistim, ki so prizadeli Izrael, prizadejali še večjo škodo. Napoveduje tudi spremembo varnostnega ravnovesja ob meji z Libanonom. Podrobneje o dogajanju na Bližnjem vzhodu v začetku Radijskega dnevnika. Druge teme: - Rusija opozarja, da vsebina mirovnega načrta Zelenskega ostaja neznana. - Vlada in sindikati v zadnjem delu pogajanj o prenovi plačnega sistema. - Bo dan slovenskega športa v prihodnje dela prost dan?
Združeni narodi so sprejeli pakt za prihodnost, ki naj bi obravnaval izzive 21. stoletja, od oboroženih konfliktov do podnebnih sprememb in spoštovanja človekovih pravic. Kot je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, je vrh za prihodnost sklical, ker je svet na poti, da ga vrže s tira, za vrnitev na pravo pot pa potrebujemo težke odločitve. Takšne bodo potrebne tudi na Bližnjem vzhodu, kjer poleg spopadov v Gazi vse bolj skrbijo iz minute v minuto hujši spopadi med Izraelom in libanonskim Hezbolahom. Kot je sporočil visoki poveljnik Hezbolaha, sta Izrael in Hezbolah vstopila v neposredno obračunavanje. Drugi poudarki oddaje: - Na volitvah v nemški deželi Brandenburg kaže na zmago vladajočih socialdemokratov. - Mineva 60 let od postavitve oddajnika RTV Slovenija na Uršlji gori. - Primož Roglič brez možnosti za kolajno na svetovnem prvenstvu v vožnji na čas.
Izrael in libanonsko gibanje Hezbolah po zaostritvi razmer v preteklih dneh tudi danes nadaljujeta medsebojne napade. Izraelska vojska je iz zraka napadla cilje na jugu Libanona, Hezbolah pa je raketiral cilje na severu Izraela. Močno je naraslo število žrtev včerajšnjega izraelskega napada na jugu Bejruta; po najnovejših podatkih je bilo ubitih 37 ljudi. Drugi poudarki oddaje: - Rusija pred zimo načrtuje napade na objekte ukrajinske jedrske energije, opozarjajo v Kijevu - Strateški svet za zdravstvo podpira številne določbe predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti - Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni opozorila na razširjenost te demence v Sloveniji
Izraelska vojska je izvedla podoben napad na Bejrut kot julija, v katerem je bil ubit najvišji vojaški poveljnik Hezbolaha Fuad Šukr. V današnjem je - po lastnih navedbah - ubila njegovega naslednika, Ibrahima Akila. V napadu je bilo ubitih še najmanj sedem ljudi in ranjenih več kot 50. V oddaji še: - Za predložitev dokazil o porabljenem denarju za obnovo v ujmi poškodovanih stanovanj štirje meseci. - Glavna gradbinca pri projektu drugi tir grozita z ustavitvijo del, če že opravljena ne bodo ustrezno plačana. - Davek na nepremičnine na Hrvaškem predvsem za tiste, ki jih kratkoročno oddajajo turistom. - Ponoči in jutri na Primorskem jasno, oblaki se bodo čez dan razkadili tudi drugod.
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah napoveduje maščevanje za množične eksplozije komunikacijskih naprav gibanja, v katerih je bilo ubitih več 10 njegovih pripadnikov, več tisoč pa je ranjenih. Vodja Hezbolaha Hasan Nasrala je dejal, da je Izrael s svojimi dejanji včeraj in v torek prekoračil vse meje dopustnega in dodal, da gre za vojno napoved nedvisnosti Libanona in Libanoncem. Izraelski obrambni minister Joav Galant pa medtem sporoča, da bodo v boju proti Hezbolahu neizprosni. Drugi poudarki oddaje: - Generalni sekretar Nata Stoltenberg: mir ima ceno, ki jo moramo biti pripravljeni plačati. - Strateški svet za zdravstvo prepričan, da je reforma v zdravstvu nujna. - Kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos za drugačen pristop k širitvi povezave.
Iz Libanona znova poročajo o eksplozijah komunikacijskih naprav šiitskega gibanja Hezbolah, v katerih je bilo ubitih več ljudi, več sto je ranjenih. Libanonsko zunanje ministrstvo opozarja na resnost incidenta in svari pred širitvijo vojne v regiji, Hezbolah pa napoveduje maščevanje. V oddaji tudi: - V državnem zboru predstavitev kandidatke za evropsko komisarko pristojnemu odboru - Ob več državah srednje Evrope se z neurji in poplavami spopada tudi Italija - Številni Ribničani podprli župana pri urejanju romske problematike
Kadrovski sestanek koalicije je prinesel ime kandidata za novega obrambnega ministra. Premier Robert Golob na tem položaju vidi vodjo poslanske skupine Svobode Boruta Sajovica. Nekoliko presenetljivo je premier naznanil tudi, da je s položaja odstopil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. V oddaji tudi o tem: - Evropski resor za širitev po mnenju koalicije priznanje za Slovenijo, za opozicijo skromen in omejen. - V istočasnih eksplozijah pozivnikov v Libanonu ubitih najmanj osem in ranjenih skoraj tri tisoč pripadnikov Hezbolaha. - Onkološki inštitut: prostorska stiska ogroža kakovostno oskrbo in varnost pacientov.
V poplavah, ki so prizadele dele srednje in vzhodne Evrope, je umrlo najmanj 17 ljudi, več deset jih pogrešajo. Več milijonov ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Razmere v več evropskih državah so kritične, tudi na Poljskem, kjer so na poplavljenih območjih na jugu države razglasili izredne razmere. Poljski premier Donald Tusk pričakuje pomoč Evropske unije. Po njegovih besedah bodo od Evropske unije skušali dobiti vsa mogoča sredstva za pomoč ob poplavah. V oddaji tudi o tem: - Pogajalci o odprtih vprašanjih plačnega zakona v javnem sektorju, policijska sindikata nezadovoljna z doseženim - Državni zbor bo moral spet odločati o preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini - Ob tednu mobilnosti številne dejavnosti pripravili tudi v Mariboru
Danes je državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim obeležujemo dan, ko je natanko pred 77-imi leti začela veljati mirovna pogodba, s katero je Primorska postala del Slovenije. Pred tem je več kot 20 let preživela pod nacifašizmom, tamkajšnji slovenski uporniki pa so bili prvi borci proti fašizmu v Evropi. Osrednja proslava ob prazniku prav zdaj poteka v Vipavi. Druge teme: - V srednji Evropi svarila, da kljub obsežnim poplavam najhujše še prihaja - Na Hrvaškem bo zaživela aplikacija za nakup neprodane hrane iz pekarn in restavracij - V slovenski Istri več primerov nalezljive kožne bolezni impetígo
Močne padavine, ki so zajele osrednjo Evropo, so do vrha napolnile številne reke, ki zdaj poplavljajo. Marsikje so padle rekordne količine padavin, na Poljskem denimo več kot leta 1997, ko so jo prizadele tako imenovane tisočletne poplave. V Romuniji so vode zahtevale štiri smrtne žrtve, narasle vode pa grozijo tudi Češki, kjer je doslej brez elektrike ostalo več 10 tisoč gospodinjstev. Kot je dejal okoljski minister Petr Hladik, so sprejeli številne ukrepe in upajo, da se bodo tako izognili najhujšemu, a ob tem ne izključuje evakuacij prebivalcev ob rekah. Druge teme: - Iran ob novih sankcijah Zahoda še naprej zanika dobave orožja Rusiji - Italijanski predsednik Mattarella v Furlaniji - Julijski krajini počastil spomin na partizanske upornike - Kajakaši in kanuisti na svetovnem pokalu v Ivrei osvojili eno prvo in dve tretji mesti
Ekonomsko socialni svet se je danes sešel na prvi seji po poletnem premoru. Člani so največ pozornosti namenili vladnemu predlogu davčnih sprememb. Delodajalci in delojemalci se glede večine točk razhajajo, so pa oboji nasprotovali predlogu usklajevanja dohodninskih razredov in olajšav. Drugi poudarki: - Washington in London danes o dobavi raket dolgega dosega Ukrajini. - Združene države napovedale 100-odstotno carino na kitajske električne avtomobile. - Stroka ob svetovnem dnevu sepse pojasnjuje, kako se lahko zaščitimo pred njo.
Premier Robert Golob je po koalicijskem vrhu, na katerem so pregledali uresničevanje koalicijske pogodbe ter določili delo za drugo polovico mandata, izrazil zadovoljstvo. Kot je dejal, si bodo še naprej prizadevali za ohranitev demokracije in pravne države. Med ključnimi področji je poleg zdravstva na prvem mestu izpostavil tudi stanovanjsko in podnebno politiko, znanje ter javne finance. Ostali poudarki oddaje: Umar napoved letošnje gospodarske rasti znižal na 1,5 odstotka Ali rusko ukrajinska vojna prehaja v novo fazo? V Gazi največja medicinska evakuacija od začetka vojne lani. Pomoč potrebuje več kot 10 tisoč ljudi.
Bo vlada ukinila tako imenovano dvoživkarstvo v zdravstvu? Pristojna ministrica Valentina Prevolnik Rupel med osrednjimi novostmi novele zakona o zdravstveni dejavnosti poudarja, da tisti, ki so zaposleni v javnih zavodih, ne bodo mogli več delati pri zasebnih izvajalcih. Druge teme: - Golob glede komisarskega zapleta miri domačo javnost. - Rusija ob protiofenzivi v Kursku trdi, da nima iranskih raket. - Začetek Festivala Maribor tudi poklon slovanski duši.
Nemške politične stranke se pogovarjajo o dodatnih ukrepih glede migracij, potem ko je vlada za ponedeljek napovedala uvedbo nadzora na vseh kopenskih mejah. Krščansko demokratska unija, ki je zavzela ostra protimigrantska stališča, je zapustila pogovore, na katerih skušajo najti načine, kako pospešiti vračanje zavrnjenih migrantov. Glede sprememb pravice do azila je bilo mogoče slišati očitke, da bi to pomenilo konec skupne evropske azilne politike in konec šengenskega območja. Preostale novice: - Državni zbor potrdil novelo, s katero želi pospešiti obnovo po poplavah. - Izbiranje evropske komisarke iz Slovenije prestavilo razkritje sestave nove Komisije. - Sodbi sodišča Evropske unije proti Applu in Googlu sta prelomni, menijo strokovnjaki.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Kolesar Primož Roglič bo čez dobre pol ure kot zadnji začel 24,6-kilometrsko vožnjo na čas na dirki po Španiji. Po pričakovanjih bo četrtič osvojil Vuelto, s čimer bi Slovenija postala šele četrta država, katere kolesarji so v eni sezoni osvojili vse tri tridenske dirke. V oddaji tudi o tem: - O povečanju incidentov z ruskimi brezpilotnimi letalniki poročata Latvija in Romunija - Spominsko slovesnost v Bazovici zaznamovale besede iz še ne objavljenih pisem enega od štirih junakov - Vse več primerov, ko delavce z bolniških odsotnosti prekmalu vračajo na delo
Slovenskega kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča po tretjem mestu v današnji etapi dirke po Španiji le še jutrišnji kronometer loči od četrte zmage na La Vuelti. Z zaostankom desetih sekund je danes zanesljivo ubranil prvo mesto v skupnem seštevku, pred prvim zasledovalcem ima dobri dve minuti prednosti. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje srečanja z voditelji zavezniških držav za dodatno podporo Kijevu - Levica po imenovanju novega francoskega premierja po vsej državi organizirala proteste - Hrvaška bo še pol leta subvencionirala cene elektrike in plina
Slovenski kolesarski as Primož Roglič je znova oblekel rdečo majico vodilnega na dirki po Španiji. S silovitim napadom 5 kilometrov pred ciljem 19-te etape si je zagotovil tretjo etapno zmago na letošnji La Vuelti, s tem pa je naredil tudi velik korak proti osvojitvi njegove četrte dirke po Španiji. Druge teme: - Premier Golob sprejel Veselov odstop od kandidature za evropskega komisarja; Von der Leyen naj bi od Slovenije pričakovala kandidatko. - Ukrajinske zaveznice zavrnile poziv Kijeva za uporabo njihovih raket dolgega dosega za napade na Rusijo. - Izraelska vojska v Dženinu uničila več kot dve tretjini cestne infrastrukture in številne stanovanjske objekte.
Neveljaven email naslov