Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
557 epizod
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
Z višanjem starosti ob upokojitvi se povečuje tudi delež delovno aktivnih žensk, starejših od 50 let. To so leta, ko se ženske neizogibno soočijo s hormonskimi spremembami, ki napovedujejo vstop v obdobje menopavze. Gre za osebne in zasebne težave, ki pa jih ženske neizbežno prinesejo tudi s seboj na delovno mesto. Ne gre samo za počutje, gre tudi za simptome, ki lahko vplivajo na delovne procese in odnose med sodelavci. Ali bi nadrejeni oziroma delodajalec moral vse to upoštevati, razumeti ali celo prilagoditi naloge? Kako lahko v delovnem okolju ustvarimo primerno vzdušje, s čimer bi uresniili tudi skrb za zdravje starejših sodelavcev? K pogovoru smo povabili Magdaleno Fabčič, univ. dipl. biologinjo in izkušeno svetovalko za izzive srednjih let.
Dude so majhen pripomoček, ki lahko otroka zelo pomiri, staršem pa podari nekaj brezskrbnih trenutkov. Toda, ali je uporaba dude dobrodošla, dovoljena ali celo škodljiva? Kakšne so prednosti in kakšne posledice uporabe dude, bo pojasnila logopedinja Jasmin Podveršič, s katero se je pogovarjala Elena Husu. Oddajo so pripravili kolegi na Radiu Trst A.
Ob zaključevanju oktobra, meseca požarne varnosti, smo v svetovalno oddajo povabili Erika Markoviča, vodjo preventive Gasilske brigade Koper. Pozornost smo namenili požarni varnosti doma in v avtomobilih. Kot bo pojasnil, so ključ skrbne preventivne dejavnosti, svetoval pa bo tudi, kako ukrepati, če do vžigov ali požara v gospodinjstvu pride. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o svetu, v katerega nas potegne prekomerna oziroma neprimerna uporaba računalniških tehnologij. Različne aplikacije nas vabijo v neprestano drsenje po zaslonu, iskanje odzivov, všečkanje, stalno pričakovanje sporočil. Zakaj govorimo o zasvojenosti? Ker so vsi ti odzivi, ki jih od nas pričakuje splet (ne le mi od njega) povezani tudi z delovanjem možganov. Ti ob uresničitvi naših pričakovanj sproščajo hormone sreče. Najbolj ranljivi so otroci in najstniki, ki pogosto bolj ali manj resne čustvene težave sproščajo in tudi rešujejo v virtualnem okolju. Slednje pa je že del našega vsakdana, zato je eno od vprašanj, ki smo ga postavili našemu sogovorcu dipl. soc. delavcu Janezu Arhu, strokovnemu delavcu in svetovalcu iz Centra Logout Izola, kako najti konsenz oziroma ravnovesje?
Puberteta je obdobje hormonskih in socialnih sprememb, ko iz deklice nastaja ženska in iz dečka mož. Je pa to tudi čas, ko se poruši dinamika v družini, se pri starših odstrejo najrazličnejši strahovi in negotovosti. Zakaj se pubertete bojimo, kako smo ji lahko kos, kako lahko ohranimo družinsko ravnovesje, kako doseči kompromis med razumevanjem najstnika in postavljanju mej? To je le nekaj vprašanj na katera bo odgovorila Melita Kuhar, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, avtorica več knjig, Koprčanka, ki že vrsto let družinam in posameznikom pomaga v svoji Svetovalnici v Ljubljani. K posluašnju vabi Mateja Brežan.
Letošnja kurilna je sezona posebna, saj bo marsikdo zamenjal način ogrevanja in energente. Pričakuje se, da se bo letos povečala uporaba trdih goriv, drv in pelet. Kar samo po sebi ni nič narobe, če so kurilne naprave in lesni material ustrezni. V okoli 200 tisoč domovih so peči starejše od 25 let. Agencija za okolje bo tudi v tej kurilni sezoni izvajala meritve delcev PM10, ki so posledica uporabe kurilnih naprav. Ker onesnaženost vpliva na zdravje, nacionalni inštitut za javno zdrave predlaga spremljanje meritev in priporočil.
Kmetijsko ministrstvo v času sezone nabiranja gob in drugih gozdnih plodov poziva k spoštljivemu odnosu do gozda in spoštovanju t. i. gozdnega bontona, po katerem v gozdu med drugim ne odmetavamo smeti, ne uničujemo rastlin in gob, ne plašimo živali ter ne presegamo dovoljenih količin nabranih gob, rastlin in plodov. Koliko gob lahko vsak nabere dnevno? Je zaznati veliko kršitev? To je le nekaj vprašanj na katera je odgovoril Franc Bagar iz Gobarskega - mikološkega društva Slovenske Istre. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V Sloveniji vsako leto več bolnikov s krvnimi raki potrebuje darovalca krvotvornih matičnih celic. Če iskanje darovalca med sorodstvom ni uspešno, pride v poštev Slovenija Donor - slovenski register nesorodnih oseb, ki so pripravljene darovati krvotvorne matične celice, in ki je vključen v mednarodno mrežo tovrstnih registrov. Kdo je primeren darovalec? Kako se lahko vpišete? Kaj se zgodi, ko se pojavi ujemanje? Ogovoril bo dr. med. Primožem Poženelom, spec. transf. med. z Oddelka za terapevtske storitve in medicinskim vodjo registra Slovenija-Donor, Zavod RS za transfuzijsko medicino.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o spolnem nasilju. Kdo in kako lahko pomaga po takih dejanjih, je žrtev dovolj zaščitena, smo kot družba pripravljeni obsoditi taka dejanja? Za preiskovanje in pregon dejanj spolnega nasilja je ključna prijava. Policisti spodbujajo žrtve naj dejanja prijavijo, saj jih le tako lahko zaščitijo in v postoku pridobijo dovolj podatkov oziroma dokazov. Toda žrtve tovrstnih kaznivih dejanj so v šoku, soočajo se z občutkom krivde in sramu, lahko se tudi bojijo maščevanja napadalca, morda želijo na vse čimprej pozabiti. Temeljni dejavnik pa je tudi škodljiv odziv okolice. O tem se bomo pogovarjali s Cvetom Kokaljem iz koprske kriminalistične policije. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Kolesarjev je na cestah vedno več, več pa je tudi prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Kako naj kolesarji poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu? Kakšna so priporočila za varno vožnjo in katere so najpogostejše napake? V svetovalni oddaji je gost mag. Ivan Kapun iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.
Ta teden obeležujemo svetovni teden dojenja. Namen je usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju dojenja ter poudariti pomen izobraževanja in podpore. Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je materino mleko pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe. Slednjo potrebujejo tudi doječe matere. Pa jo dobijo dovolj? Nekateri podatki pravijo, da je mater, ki se soočajo z dejanskim pomanjkanjem mleka približno 2 do 5 odstotkov. K pomanjkanju mleka lahko sicer pripomore tudi materin stres, porod s carskim rezom ali slabo zdravstveno stanje. Mateja Brežan se je pogovarjala z mamo, ki je dvakrat rodila v razmaku 20 let in s svetovalnko za dojenje iz ZD Izola, slišali pa boste tudi pediatrinjo, ki je bila med prvimi, ki je pred dobrima dvema desetletjema dobila mednarodni certifikat za dojenje. Vabimo k poslušanju!
Ob odhodu na dopuste na več načinov poskrbimo za svojo varnost. pripravimo si potovalno lekarno, se nezgodno zavarujemo, servisiramo vozilo in tako naprej. Kot pa opozarjajo v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, premalo poskrbimo za varnost naših mobilnih telefonov oziroma za varnost ob njihovi uporabi. Pripravili so nabor nasvetov, ki jih bomo slišali tudi v današnji svetovalni oddaji. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Številne odpovedi letalskih letov, zamude in stavke na letališčih so pogoste novice, ki jih slišimo v zadnjem mesecu. Vse našteto pa precej zaznamuje naše potovanje ali dopust v tujini. V katerih primerih je potrošnik upravičen do odškodnine, koliko časa ima na voljo za pritožbo? Ali so odpoved leta zaradi slabega vremena ali pozitivnega testa na covid tudi upravičeni razlogi za povračilo denarja? Kaj pa če smo let zamudili zaradi zamude transferja na letališče? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovorila Romana Javornik, vodja Evropskega potrošniškega centra v Ljubljani.
Slovenija je ena od evropskih držav, ki imajo že več kot 10 let dobro urejen Centralni register hišnih živali. Vodi ga Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V njem se zbirajo podatki o psu in lastniku, kar pomeni, da se definira lastništvo in posledično določa odgovornost za psa. Je tudi odgovor na nezakonito prekupčevanje, obenem pa iskanje lastnika ob morebitni izgubi psa danes to ne predstavlja več težave. Če je pes čipiran. V poletnem času je treba posebno pozornost posvetiti tudi dokumentom, ki jih psi potrebujejo pri potovanju v tujino. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z veterinarko Laro Kralj iz Veterinarskega centra lara v Izoli, predsednico Slovenskega združenja za male živali.
V poletnih mesecih je potreba po krvi večja. Največkrat se poveča zaradi prometnih nesreč in posegov, ki jih bolnišnice izvajajo tudi poleti. Obenem pa je poleti tudi manj krvodajalcev in več odklonov. Se pa s prvim julijem odpravlja odklanjanje krvodajalcev na podlagi njihove spolne usmerjenosti. Do zdaj so namreč avtomatično prepovedali darovanje krvi za vse moške, ki so imeli spolne odnose z moškimi. Gostja v svetovalni oddaji bo vodja Centra za stransfuzijsko dejavnost Izola Anja Rakušček, ki bo povedala tudi kako poskrbeti za kakovostni kri poleti. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Katere so nevarnosti, ki nam pretijo, ko je naš računalnik povezan s svetovnim spletom, kako se obnašamo na družabnih omrežjih, kakšne sledi puščamo z objavljanjem vsebin? To so bile teme, ki so jih v okviru projekta Spletne brihte predstavili okrog 500 učencem obalno-kraških osnovnih šol. Ko se torej začenjajo počitnice in bo priložnosti za uporabo spleta, tudi brez nadzora več, opozarjamo na varno uporabo interneta.
Policija ob začetku poletja poziva k samozaščitnemu ravnanju, ko gremo na kopališča ali dopust. Še vedno so hit med tatvinami električna kolesa. Lastniki in najemniki poslovnih ter gostinskih lokalov v Kopru že več let opozarjajo na mikrokriminaliteto. Na nedavnem posvetu, ki ga pred turistično sezono tradicionlano pripravila Policijska uprava Koper in Fakuleta za turizem, so govorili tudi o preventivnem ravnanju v primeru vlomov in vandalizma ter ropov. Tjaša Škamperle
V današnji svetovalni oddaji smo se dotaknili teme, ki je za mnoge ženske še vedno tabu oziroma je področje varovanja zdravja, ki ga ženske iz različnih razlogov spregledajo ali zamolčijo. Motnje mišic medeničnega dna prizadenejo skoraj polovico žensk, ki so starejše od 15 let. Motnje v funkciji so zaradi staranja prebivalstva vse pogostejše. Urinska inkontinenca, denimo, je prisotna kar pri 35 odstotkih prebivalstva. Pacientke z motnjami funkcije mišic medeničnega dna in organov v mali medenici so napotene na uroginekološki pregled. V Splošni bolnišnici Izola jih opravlja tudi ginekologinja in porodničarka Sabina Verem Strahovnik, ki se s pacientkami z oslabljenim delovanjem mišic medeničnega dna srečuje vsakodnevno.
Pomladi so stopile v veljavo nekatere novosti na področju bolniških odostnosti z dela. Več nam bo v Svetovalni oddaji povedala Ana Vodičar, z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, direktorica področja odločanja o pravicah in za medicinske pripomočke. Med drugim bo povedala, kakšna so nadomestila, kako svoje delo opravljajo kontrolorji in kako je s podaljševanjem odločb. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V tokratni oddaji bodo v ospredju novi škodljivci, ki grozijo sadnemu drevju. Na novogoriškem kmetijsko gozdarskem zavodu so namreč odkrili dva nova škodljivca, azijskega ambrozijskega podlubnika in figovega rilčkarja. Našli so ju v nasadih kakija in fig, napadata pa les dreves. Zadnja leta pa škodo na plodovih fig povzroča črna figova muha. Vzpodbudne novice pa prihajajo v povezavi z zatiranjem marmorirane smrdljivke. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Neveljaven email naslov