Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o skrbi za zdrave zobe. Resda je ta v osnovi najprej na ramenih posameznika, a z leti postane tudi vse večja skrb zdravstvenega sistema. Podatki o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije so skromni, omejeni na podatke o kariesu pri 12-letnikih. Strategije o ustnem zdravju naša država tako še nima. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je že v začetku leta napovedal razširitev pravic za zobozdravstvene storitve iz osnovnega zavarovanja, medtem so trenutne potrebe že zdavnaj preživele predpisane standarde dela. Zakaj še ni prišlo do sprememb? Zakaj zavarovalnica vrača stroške dela pri tujih zobozdravnikih in ne tudi pri domačih koncesionarjih? Zakaj, na primer, na Hrvaškem plačamo dvakrat manj za isto storitev? To je le nekaj vprašanj na katera smo iskali odgovore. Strokovno znanje, izkušnje in dileme bodo z nami delili Nacionalni inštitut za javno zdravje, direktorica koprske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Z njimi se je pogovarjala Mateja Brežan.
540 epizod
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o skrbi za zdrave zobe. Resda je ta v osnovi najprej na ramenih posameznika, a z leti postane tudi vse večja skrb zdravstvenega sistema. Podatki o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije so skromni, omejeni na podatke o kariesu pri 12-letnikih. Strategije o ustnem zdravju naša država tako še nima. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je že v začetku leta napovedal razširitev pravic za zobozdravstvene storitve iz osnovnega zavarovanja, medtem so trenutne potrebe že zdavnaj preživele predpisane standarde dela. Zakaj še ni prišlo do sprememb? Zakaj zavarovalnica vrača stroške dela pri tujih zobozdravnikih in ne tudi pri domačih koncesionarjih? Zakaj, na primer, na Hrvaškem plačamo dvakrat manj za isto storitev? To je le nekaj vprašanj na katera smo iskali odgovore. Strokovno znanje, izkušnje in dileme bodo z nami delili Nacionalni inštitut za javno zdravje, direktorica koprske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Z njimi se je pogovarjala Mateja Brežan.
Ko se nekdo utaplja, ga moramo iz vode potegniti v treh minutah, sicer je verjetnost preživetja hitro manjša. Po petih minutah recimo pade pod 50 odstotkov. Med kopanjem v morju, rekah, jezerih in drugih naravnih kopališčih ter seveda bazenih namreč ne smemo pozabiti na nekatere osnovne ukrepe. Predvsem pa - ne smemo precenjevati svojih sposobnosti. Gost v svetovalni oddaji bo Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje Podvodna reševalna služba. Z njim se bo pogovarjala Nataša Rašl.
Zdravo srce je kot črpalka, ki poganja kri po vsem telesu in utripne približno 100.000-krat na dan. Pri srčnem popuščanju je črpalna sposobnost srca slabša kot običajno. Vse, kar vpliva na črpalno sposobnost srca, vpliva na telo in počutje. V prihajajočih mesecih nas čakajo visoke temperature, ki jih včasih težko prenašajo tudi povsem zdravi mladi ljudje. Starejši, ljudje s prekomerno telesno težo in srčno-žilni bolniki pa so na vročino še posebej občutljivi. V svetovalni oddaji se bomo tako danes pogovarjali o srčnem popuščanju. Naš sogovornik je specialist interne medicine Dorjan Marušič.
Zdravstvene ustanove po epidemiji skušajo nadoknaditi izvedbo programa. Zaradi večjega števila posegov so se povečale tudi potrebe po krvi. Zaloge večine krvnih skupin so trenutno na meji. Mateja Brežan se je pofgovarjala z vodjo Centra za transfuzijsko dejavnost Izola, zdravnico Ireno Kramar, ki bo povedala tudi, kako so morali prilagoditi odvzeme krvi.
V svetovalni oddaji bomo govorili o bigoreksiji, ki ji rečemo tudi motnja telesne dismorfije. Za koga morda zapletene besede, a kot boste slišali, gre za stanje, ki je prisotno tudi v naši družbi. Gre za obsedenost z popolnim, mišičastim telesom in intenzivno telesno vadbo, zato jo nekateri imenujejo tudi "Adonisov kompleks", po grškem bogu lepote in poželenja, Adonisu. Z nami bo psihiatrinja dr. Karin Sernec, z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Z njo se bo pogovarjala Mateja Brežan.
Ob svetovnem dnevu sonca bo v naši svetovalni oddaji gostja dermatovenerologinja zdravnica Katarina Šmuc Berger. Sonce na naše zdravje dobro vpliva. Daje nam potrebne vitamine, a kaj hitro lahko tudi škodi. Med najnevarnejšimi boleznimi, ki jih poslabšuje tudi stik kože s soncem, je melanom. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Tudi majhna terasa ali balkon lahko postaneta prijeten vrtiček. Lahko pa tako gojimo skoraj vse vrste zelenjave. O tem so novinarki Mateji Brežan več povedali v vrtnem centru Kalia v Kopru. Sogovornica je inženirka agronomije Barbara Lončar iz Semenarne Ljubljana.
Minulo nedeljo smo obeležili evropski dan preprečevanja možganske kapi, ki opozarja na nevarnost, saj je možganska kap tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Sloveniji vsako leto možgansko kap utrpi okoli 4000, v svetu pa približno 15 milijonov ljudi. Najpogostejši samostojni dejavnik tveganja za možgansko kap je povišan krvni tlak. Gre za nenaden dogodek, a posledice so lahko hude in trajne. Kako uspešno bo zdravljenje je predvsem odvisno od časa, ki preteče od simptomov do zdravljenja. V svetovalni oddaji bo danes naš gost doc. dr. Bojan Rojc, specialist nevrolog. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.
V teh dnevih, ko zaradi epidemije več časa ostajamo doma, se lahko zamotimo tudi s spomladanskim čiščenjem stanovanja ali hiše. Če imate doma sodo bikarbono, sol, kis in limonin sok, vam ni treba po nakupih, da se pripravite na čistilno akcijo - če imate v svoji kuhinji te sestavine, namreč komercialnih čistil ne potrebujete. Naravna čistila so nam in okolju prijaznejša, zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Ideje za uporabo doma narejenih čistil bo z nami delila Tanja Sluga iz Hiše Natura. K poslušanju vabi Darja Pograjc.
Topli pomladni dnevi vsako leto na ceste privabijo številne motoriste. A trenutne razmere vplivajo tudi na začetek motoristične sezone. Policija namreč opaža, da je trenutno na cestah manj motoristov kot v preteklih letih. Kljub temu svetujejo previdnost in opozarjajo, da prazne ceste niso priložnost za prehitro vožnjo. Na novo motoristično sezono pa se je treba tudi dobro pripraviti. Več o tem v svetovalni oddaji, ki jo je pripravila Meta Škvarč. Pred mikrofon je povabila podpredsednika Moto kluba Soča iz Tolmina Boruta Flisarja.
Mateja Brežan se je pogovarjala z dr. Boštjanom Šimuničem, predstojnikom Inštituta za Kineziološke raziskave Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Zanimalo jo je, kako bo izolacija vplivala na telo in kako ohranjati zdravo telesno kondicijo tudi v teh posebnih časih. Zelo previdno se morajo vadbe lotiti osebe s kroničnimi boleznimi in poškodbami ter starejši.
V dnevih, ki ostajamo doma, je pomembno, da ne opustimo fizičnih dejavnosti. Dobro pa je poskrbeti tudi za telovadbo možganov. Dokazano je, da gibanje upočasnjuje staranje in če želimo ostati v dobri kondiciji, moramo spotiti tudi naše nevrone. Mateja Brežan se je ob 25. obletnici Znanstveno raziskovalnega središča Koper pogovarjala z dr. Urošem Marušičem. Ste vedeli, da možgani s svojim delovanjem proizvajajo plake in da je ena od pomembnih funkcij možgan tudi pozabljanje? Prisluhnite in izvedeli boste zakaj.
Stroka v trenutnih razmerah opozarja na pogostejše umivanje rok in razkuževanje. A dermatologi ob tem opozarjajo, da je za ljudi, ki dneve preživljajo doma, dovolj le umivanje rok. Z razkužili namreč kožo dražimo, kar lahko privede do suhe kože, pri nekaterih se lahko pojavijo tudi večje težave, kot so vneta in razpokana koža, srbečica in alergije. Stanje pa lahko izboljšamo. O tem se je Meta Škvarč pogovarjala z dermatologinjo Ano Slana iz Medicinskega centra Medartis.
V današnji svetovalni oddaji bomo spregovorili o, v javnosti manj izpostavljeni temi, in sicer rejništvu. Direktorica Centra za socialno delo Nova Gorica, Patricija Može bo pojasnila, kaj je rejništvo, kdo lahko postane rejnik in na kakšen način. Gostja bo Nataši Uršič pojasnil s kakšnimi težavami se srečujejo rejniki in zakaj primanjkuje rejniških družin.
Postenje je načeloma odpovedovanje hrani. Poznamo različne načine postenja, predvsem pa različne namene. Med njimi sta najpogosteje tako imenovano prečiščevanje in želja po izgubi kakšnega kilograma. Za pojasnila smo vprašali magistrico dietetike Karin Novak, asistentko na Fakulteti za vede o zdravju. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
Tudi v današnji svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o novem koronavirusu. Imenujemo ga tudi vuhanski koronavirus ali koronavirus vuhanske pljučnice. Nekaj do zdaj znanih podatkov: točna inkubacijska doba še ni natančno poznana, zdravila ali cepiva proti novemu koronavirusu še ni, smrtnost med obolelimi je sorazmeroma nizka, v več kot 80 odsotokov primerov bolezen poteka v lažji obliki. Gre za virus, ki povzroča bolezensko stanje s simptomi, podobnimi sindromu akutne respiratorne stiske. In lahko ga prebolimo, ne da bi zanj vedeli. Najpomembnejša v tem trenutku je preventiva. Začne se pri vsakemu posamezniku z dobro higieno rok in ust ter drugimi ukrepi. Kakšno vlogo ima razkužilo, kakšno maska, kaj naj storimo, če smo v dvomih, kako poteka klinična pot v primeru sumov? Na ta in druga vprašanja je odgovorila strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma, družinska zdravnica Ljubica Kolander Bizjak, ki bo z nami v živo. Z njo se je pogovarjala Mateja Brežan.
V Sloveniji imamo 17 postaj gorskih reševalnih služb. Med njimi je tudi tolminska, ki je poleg bovške in bohinjske tudi najbolj obremenjena. Lani so zabeležili kar 88 intervencij, letos so jih imeli že 7. Večinoma posredujejo pri gorskih nesrečah, ki jih je več v poletnih mesecih, ko je v Posočju tudi več turistov. Vendar je tudi pozimi treba biti pripravljen na razmere v gorah, pomembna je tudi ustrezna oprema. Na kaj je treba biti še pozoren v zimskih in pomladnih mesecih, sta povedala bivši načelnik Gorsko reševalne službe Tolmin Žarko Trušnovec in novi načelnik Metod Fon. Oddajo je pripravila Meta Škvarč.
Še pred kratkim smo laiki skupaj s strokovnjaki ugotavljali do česa vse pride, če se z otroki oziroma mladostniki ne ukvarjamo dovolj ali vsaj ne dovolj kakovostno. Danes že govorimo o posledicah dejanj tako imenovanih staršev "helikopterjev", ki otroke s svojo prisotnostjo oblegajo, jih nadzorujejo in najpogosteje tudi prevzemajo njihove zadolžitve ter odgovornosti. Dve skrajnosti torej, ki pa privedeta do podobnih rezultatov: nesamostojnosti otroka. V prizadevanjih, da bi se otrokom približali, se pogosto zgodi obratno: povezanost med starši in otroki se izgubi. Tako kot premalo, tudi preveč pozornosti škodi, potrjuje psihologinja, psihoterapevtka in supervizorka Nerina Bonassin Battelli iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Kopru.
Kam po osnovni ali srednji šoli? Kateri poklic je zame? To so vprašanja, ki si jih zastavljajo mladostniki ob prehodu izobraževanja in nadaljne poklicne poti. Pri tem jim v zadnjem letu s pogovori, delavnicami in informiranjem pomagajo v okviru projekta Karierni center za mlade. Mladim do 19 leta nudijo možnost individualnega svetovanja s področja načrtovanja in vodenja karierne poti, različne brezplačne aktivnosti ter spoznavanje poklicev in soočanja s trgom dela. Kaj mladostnike pri izbiri poklicev ali šolskih programov najbolj zanima, skrbi, kakšna naj bo vloga staršev, kako jim v centru pri odločitvi pomagajo - o tem smo se pogovarjali z Andrejo Jakomin iz "Kariernega placa" na Ljudski univerzi v Kopru.
V januarju obeležujemo mednarodni teden raka materničnega vratu. Gre za drugi najpogostejši rak pri ženskah v starosti do 45 let, ki pa ga s cepljenjem lahko uspešno preprečimo. Na Goriškem beležijo najvišjo udeležbo v državnem preventivnem programu ZORA. Kar pomeni, da se za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu odloči kar 80 odstotkov žensk. Očitno je na Goriškem javnost bolj ozaveščena v primerjavi s koprsko zdravstveno regijo kjer beležijo najslabšo udeležbo v omenjenem programu. Več o tem, kako lahko rak uspešno preprečimo, kdaj je primeren čas za cepljenje in kdo se lahko cepi bosta v svetovalni oddaji z gosti osvetlili Nataša Uršič in Mateja Brežan.
Sodobni guruji, knjige za samopomoč in družabna omrežja nas obsuvajo z motivacijskimi gesli. A kaj je v resnici motivacija? Kaj nas prepriča, da se spravimo v pogon? Kako stopiti iz cone udobja, kako se premakniti? To je Ivani Zajc povedala dr. Eva Boštjančič z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete.
Neveljaven email naslov