Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bili smo na obisku v dnevnem centru Društva za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem SVIT Koper. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
557 epizod
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
Bili smo na obisku v dnevnem centru Društva za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem SVIT Koper. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Posvojitev je najpomembnejša in najboljša zaščita otroka, ki ne more živeti s svojimi starši Se lahko za posvojitev odloči tudi samski posvojitelj, kako se pripraviti na posvojitev in koliko prostora v družini nameniti komuniciranju o in z biološkimi starši, so vprašanja, s katerimi se srečujejo vsi bodoči posvojitelji. Odgovore nanje lahko poiščejo v Prostovoljnem združenju posvojiteljev, posvojencev, rejnikov in rejencev Deteljica. Slišali pa jih boste tudi v svetovalni oddaji, ki sledi. Z dr. Viktorijo Bevc, dipl. soc. delavko in vodjo Programa priprave na nadomestno starševstvo pri Deteljici ter strokovno sodelavko v programu priprave na posvojitev magistrico socialnega dela Marijo Podbevšek Kališnik, se je pogovarjala Darja Pograjc.
Pozornost letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, ki smo ga obeležili v prvih tednih oktobra, je bila namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo. Kot ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje, več kot tri četrtine ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše. Tudi v Sloveniji so desetletja zanemarjanj privedla do pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje.
V rožnatem oktobru nadaljujemo z osveščanjem o raku dojk. Tokratna gostja svetovalne oddaje je upokojena specialistka patologije in citologije, zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, tudi vodja izolske skupine za samopomoč in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Čas epidemije je te bolnike, tako kot tiste, ki zanje skrbijo, postavil pred nove izzive. Ustanovili so Onkofon, skupine za samopomoč si po novem pomagajo tudi s spletnimi srečanji. Kot pa boste še slišali, se na onkološkem področju v zadnjem času delajo veliki premiki, ki bodo še izboljšali preživetje po raku dojk, uvajajo se novi načini diagnosticiranja in zdravljenja. Osnova pa ostaja: rak dojke, tako kot številni drugi, so ozdravljivi, če so odkriti dovolj zgodaj. Tu pa lahko največ zase naredi vsaka oseba posebej. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Ustno zdravje ni samo lep nasmeh. Povezano je s splošnim zdravjem in s kroničnimi sistemskimi boleznimi. Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1989 podprla promocijo ustnega zdravja kot sestavni del zdravstvenih ukrepov za vse. Lani smo pri nas sprejeli odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja epidemije COVID-19, ki je začasno ustavila zagotavljanje sicer neodložljive zdravstvene obravnave pacientov. Že takrat je stroka opozarjala na nevarnost posledic, še toliko bolj pa zdaj, ko ugotavljajo splošno poslabšanje ustnega zdravja, sploh pri najmlajših. To je tema današnje svetovalne oddaje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V obdobju odraščanja je ustrezna prehrana ključnega pomena, saj ta vpliva na izgradnjo kosti, mišic in organov, pa tudi na razvoj možganov. Zato je izjemno pomembno, da predšolski otroci uživajo kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. To vpliva tudi na izoblikovanje prehranskih navad, pri čemer imajo poleg staršev pomembno vlogo tudi vrtci. Tega se dobro zaveda organizatorka prehrane v tolminskem vrtcu Nevenka Iaria, ki že več let pripravlja raznolike in okusne jedilnike, za kar je pred tremi leti na predlog sveta staršev vrtca prejela tudi zahvalo Občine Tolmin. Nekaj nasvetov, kako oblikovati obroke za najmlajše tako doma kot v vrtcu, je pri njej poiskala Mariša Bizjak.
V Zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču so včeraj popoldne izvedli še eno od izobraževanj in delavnic za starše, ki se soočajo z atopijskim dermatitisom pri otrocih. Atopijski dermatitis je v izrednem porastu in po pojavnosti že prekaša astmo. Z njim se sooči od 10 do 30 odstotokov otrok. Težave se lahko pokažejo že pri dojenčkih. To je neozdravljiva kronična bolezen, natančnega vzroka za nastanek stroka še ne pozna. Mateja Brežan se je pogovarjala z zdravnico Bredo Prunk Franetič in s predsednico Društva atopijski dermatitis Špelo Novak.
Konec avgusta je več trgovskih podjetij in proizvajalcev umaknilo oziroma odpoklicalo živila zaradi uporabe aditiva E410 gumi iz zrn rožičevca, v katerem je bila ugotovljena prisotnost etilen oksida. Preden je Evropska komisija zahtevala poenoten postopek odpoklica, so se nadzorni organi v posameznih državah članicah odzivali različno. Med drugim nas je zanimalo, zakaj prihaja do odpoklica izdelkov in zakaj šele po tem, ko so nekaj časa v prodaji ter kdo nosi kakšno odgovornost? Mateja Brežan se je pogovarjala z mag. Nadjo Škrk iz inšpekcije Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.
Otroci imajo pravico do prometne varnosti vse leto, začetek septembra pa nas prisotnost policistov, redarjev in prostovoljcev v bližini šol na to opozarja še bolj intenzivno. Kaj pomeni varna šolska pot, kakšna je vloga staršev pri prometni vzgoji, kako so varnost spremenili električni skiroji in kaj je prometni bonton? To so vprašanja, nak tera bo odgovoril Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V ambulanti Mladinskega zdravilišča in letovišča na Debelem rtiču v letošnjem letu opažajo več primerov kožnih bolezni, v porastu je tako atopijski dermatitis, za katerega je značilno poslabšanje stanja ob stresu, več pa je tudi prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov.
V zadnjih dneh so na Pivškem kar dvakrat zabeležili nevaren stik z medvedom. V enem primeru je medvedka, ki je bila v času srečanja z mladiči, domačina-tekača huje poškodovala. Agencija za okolje je izdala dovoljenje za odstrel enega medveda, in ne, kot je morala kasneje zaradi širjenja nepreverjenih informacij pojasnjevati, dovoljenja za odstrel medvedke ali medvedke z mladiči. V tokratni svetovalni oddaji bomo tako obiskali postojnsko enoto Zavoda za gozdove in Center o velikih zvereh Dina v Pivki. Zanimalo nas je, kako daleč smo z razumevanjem, da si življenjski prostor delimo tudi z zvermi, kaj storimo ob morebitnem srečanjem in kako lahko nesreče preprečimo. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je v sodelovanju z Gledališčem Koper konec julija organiziral dogodek Zdravje po-tem. V prireditvenem prostoru Libertas v Kopru so se zbrali ugledni strokovnjaki, ki so z različnih zornih kotov razmišljali o epidemiji Covida-19 in njenih posledicah na naše dojemanje zdravja. Izsledke pogovora v današnji svetovalni oddaji povzema Mateja Brežan.
Državni zbor je v tem mesecu sprejel Novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki prinaša precej novosti. V javnosti je največjo pozornost vzbudilo znižanje kazni za prekoračitev hitrosti. Druga novost je vožnja v desno ob rdeči luči. Po novem zakonu se bo zvišala globa in število kazenskih točk za uporabo mobilnega telefona med vožnjo. Skiroji in rolke na električni pogon pa bodo po novem morali voziti po kolesarskem pasu. Do 18-leta je obvezna kolesarska čelada. Teh in še številnih drugih tem se bo v svetovalni oddaji lotil Branko Laginja, ki je v goste povabil prometnega strokovnjaka in raziskovalca mobilnosti Andreja Brgleza.
V poletnih mesecih se tako doma kot na potovanjih ali izletih najpogosteje srečamo s prebavnimi motnjami. Lahko so posledica viroznih obolenj, slabe higiene rok in ust, lahko pa nam težave povzročita slabo hranjena hrana in pijača. In prav slednjemu se bomo danes posvetili v svetovalni oddaji. Torej, kako ravnamo z živili poleti? Kako jih primerno hranimo, ohlajamo, prevažamo? Naš sogovorec je g. Pavel Pollak, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V Istri in drugh turistično bolj obiskanih krajih oziroma območjih poleti znatno naraste število ljudi. Zdravstvena oskrba je v Istri organizirana prek zdravstvenih domov, ki imajo bodisi dežurne bodisi ambulante za nujno medicinsko pomoč. V Izoli delujejo tudi reševalci na kolesih, ki imajo nalogo prvih posredovalcev ob nezgodi. Teh poleti, sploh na plaži ne manjka, večinoma gre za lažje primere in prav tem se bomo posvetili v današnji svetovalni oddaji. Matjaž Poniž, izurjeni bolničar in član Območnega združenja Rdečega križa Koper nam bo povedal, kako ukrepati in pikih insektov, ob urezninah, lažjih opeklinah, lažji dehidraciji in drugem, pri čemer lahko posledice omilimo tudi sami. Z njim se je pogovarjala Mojca Klarič.
S polno turistično sezono se začne tudi čas vlomov in drugih kaznivih dejanj, ki so povezane z varnostjo in premoženjem tako domačinov kot turistov. Zadnje leto je sicer posebno tudi v tem pogledu. Policisti PP Piran so namreč od novembra 2020 pa vse do konca maja obravnavali več vlomov, predvsem v hotele, ki v času epidemije niso obratovali, prodajalno s kolesi in tudi v stanovanjske hiše. Policija svetuje samozaščitno ravnanje, s katerim lahko preprečimo veliko škode.
Narava nam skozi leto ponuja različna zelišča, iz katerih lahko sami pripravimo sirupe, s katerimi si bodisi pomagamo pri lajšanju različnih težav, kot je na primer kašelj, uporabimo pa jih lahko tudi za pripravo osvežilnih pijač ali kot prelive. V današnji svetovalni oddaji gostimo Mojco Slokar, ki v okviru Ljudske univerze Ajdovščina v Učnem centru Brje, vodi delavnico o izdelavi zeliščnih sirupov. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Kostno-mišična obolenja in psihosocialna tveganja pri delu so najpogostejša z delom povezana težava v razvitem svetu in že desetletja glavni vzrok dolgotrajne odsotnosti z dela, delovne invalidnosti in prezgodnjega upokojevanja delavcev. Nacionalni inštitut za javno zdravje in Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem sta razvili brezplačno spletno orodje, s pomočjo katerega naj bi posamezniki prepoznali dejavnike tveganja povezanih z delom ter jih s pomočjo predlaganih ukrepov odpravili ali vsaj omejili. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V današnji svetovalni oddaji smo se posvetili mediaciji. V Sloveniji je še vedno precej nepoznana, a se počasi uveljavlja kot alternativen in miren način reševanja sporov, s čimer se lahko izognemo dolgotrajnim sodnim postopkom. V kakšnih življenjskih situacijah je učinkovita, kako v praksi poteka, kakšni so stroški ter kako zavezujoči so sklenjeni dogovori, se je z učiteljico in mediatorko Meto Prezelj Manfreda iz mediacije Stik pogovarjala Mariša Bizjak.
Štiri istrske občine so ta mesec znova začele skupno akcijo zatiranja ličink tigrastih komarjev, ki ne povzročajo zgolj nevšečnosti, ampak tudi prenašajo nekatere bolezni. Ime so dobili po belih progah, ki jih imajo odrasle živali. Samice se prehranjujejo s krvjo vretenčarjev, predvsem ljudi in drugih sesalcev, vendar tudi ptic, dvoživk in plazilcev. Izvirajo iz Jugovzhodne Azije ter otočij zahodnega Pacifika in Indijskega oceana. S pomočjo človeka so se razširili v Zahodno in Južno Evropo, Bližnji vzhod, Afriko, Severno in Južno Ameriko ter v Karibe. V Sloveniji so navzoči predvsem na obalno-kraškem in goriškem območju, kjer so populacije stabilne in največje. Več nam bo v današnji svetovalni oddaji povedala dr. Katja Kalan z Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V tokratni oddaji bomo govorili o mišji mrzlici. Letos imamo namreč mišje leto, saj je populacija teh glodavcev izredno porasla, kar virusu mišje mrzlice omogoča, da se lahko hitreje širi. V Sloveniji smo do 6. maja zabeležili 92 primerov, lani jih je bilo 14. Bolezen se na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki se nahajajo v živalskih izločkih. S človeka na človeka pa se ne prenaša. Kakšni so simptomi bolezni in kako tveganje za okužbe zmanjšamo, bo pojasnila Tatjana Frelih, vodja področja nalezljivih bolezni na novogoriški območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Neveljaven email naslov