Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z višanjem starosti ob upokojitvi se povečuje tudi delež delovno aktivnih žensk, starejših od 50 let. To so leta, ko se ženske neizogibno soočijo s hormonskimi spremembami, ki napovedujejo vstop v obdobje menopavze. Gre za osebne in zasebne težave, ki pa jih ženske neizbežno prinesejo tudi s seboj na delovno mesto. Ne gre samo za počutje, gre tudi za simptome, ki lahko vplivajo na delovne procese in odnose med sodelavci. Ali bi nadrejeni oziroma delodajalec moral vse to upoštevati, razumeti ali celo prilagoditi naloge? Kako lahko v delovnem okolju ustvarimo primerno vzdušje, s čimer bi uresniili tudi skrb za zdravje starejših sodelavcev? K pogovoru smo povabili Magdaleno Fabčič, univ. dipl. biologinjo in izkušeno svetovalko za izzive srednjih let.
540 epizod
Svetovalna oddaja na Radiu Koper je namenjena vsem, ki bi radi vedeli in izvedeli kaj več in ki bi radi na svoja vprašanja slišali jasen odgovor. Vsak četrtek med 10.00 in 10.30 obravnavamo teme, ki so del našega vsakdana, in z različnimi strokovnjaki iščemo način, kako iz problema narediti izziv. Bodite del oddaje tudi vi. Postavite nam vprašanje zdaj!
Z višanjem starosti ob upokojitvi se povečuje tudi delež delovno aktivnih žensk, starejših od 50 let. To so leta, ko se ženske neizogibno soočijo s hormonskimi spremembami, ki napovedujejo vstop v obdobje menopavze. Gre za osebne in zasebne težave, ki pa jih ženske neizbežno prinesejo tudi s seboj na delovno mesto. Ne gre samo za počutje, gre tudi za simptome, ki lahko vplivajo na delovne procese in odnose med sodelavci. Ali bi nadrejeni oziroma delodajalec moral vse to upoštevati, razumeti ali celo prilagoditi naloge? Kako lahko v delovnem okolju ustvarimo primerno vzdušje, s čimer bi uresniili tudi skrb za zdravje starejših sodelavcev? K pogovoru smo povabili Magdaleno Fabčič, univ. dipl. biologinjo in izkušeno svetovalko za izzive srednjih let.
V poletni turistični sezoni se na slovenskih cestah promet poveča predvsem od severa proti jugu in nazaj oz. od Avstrije proti Hrvaški in obratno ter med slovensko Istro in notranjostjo Slovenije. Na teh odsekih se promet med poletjem zgosti vsak konec tedna, prvi prometno bolj obremenjen pa je zadnji vikend v juniju, ko se v Sloveniji konča šolsko leto. Zato je varna vožnja in vse okoli nje v ospredju v tokratni svetovalni oddaji. Z Nino Kumerdej iz Agencije za varnost prometa se je pogovarjala Anita Urbančič.
Poletje je čas, ki je za kožo najbolj obremenjujoče. Izpostavljena je UV-sevanju, vetru, slani vodi, vročini. Pravimo, da ima spomin in če nas na vpliv sonca oziroma sončenja na prvi pogled opozori zagorelost, se v koži dogaja še marsikaj drugega. Potrebno jo je primerno zaščititi in se obnašati tako, da ostane zdrava. Predvsem pa je teba preprečit najhujše. Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Podatki Onkološkega inštituta kažejo, da za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 ljudi. Naša gostja v svetovalni oddaji je bila dermatovenerologinja Katarina Šmuc Berger iz Splošne bolnišnice Izola.
V svetovalni oddaji smo govorili o učinkih prevetivne akcije zatiranja tigrastih komarjev štirih istrskih občin. Tudi letos občine slovenske Istre v sodelovanju s komunalnimi podjetji in zunanjimi izvajalci organizirajo preventivno akcijo zatiranja ličink tigrastih komarjev, ki je namenjena predvsem zmanjševanju možnosti za razmnoževanje komarja. Preventivna akcija, ki bo trajala do oktobra, je primarno namenjena ozaveščanju občanov in občank o preprečevanju razmnoževanja te invazivne vrste komarjev. Gostja je Olga Kaliada z Urada za gospodarske dejavnosti Občine Izola.
Pomlad je v polnem teku in zunaj veliko več ljudi, ki svoj prosti čas namenjajo različnim dejavnostim. Nekateri se morda v tem času odločate za nakup kolesa. Kolesarjenje ima številne prednosti: nima nikakršnega ogljičnega odtisa, povečuje mobilnost ljudi z artritisom, težavami s hrbtom in ostalimi težavami, znižuje stopnjo stresa, krepi srčno-žilni sistem, oblikuje mišice, zgošča kosti in čisti kožo. Da pa bo kolesarjenje prijetno in koristno obenem, se je najprej treba odločiti za pravi tip kolesa. Naše potrebe so različne, tudi telesna zgradba, morebitne zdravstvene težave, različne imamo tudi cilje in želje, kaj želimo s kolesarjenjem doseči. O tem, na kaj naj bomo pozorni pri nakupu, sploh če se za to odločamo na lastno pest in ne s pomočjo svetovalca v trgovini, smo se pogovorili z Goranom Sambtom iz Kolesarskega društva Raketa.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o nakupu rabljenega vozila. Ta je za mnoge privlačen. Bodisi zato, ker si ne more privoščiti novega in je cena rabljenega nižja, ali pa gre za to, da ni potrebe po nakupu novega. Včasih pa gre le za želen model, ki ga ne proizvajajo več v novih različicah. Je pa nakup rabljenega vozila zahtevnejši od nakupa novega, opozarjajo tudi na tržnem inšpektoratu Republike Slovenije. Rabljeno vozilo ima namreč že svojo zgodovino, kupci je praviloma ne poznajo. Danes nam bo nekaj nasvetov za to, da ne pride no napačne odločitve in posledično zapletov in težav, svetoval Robert Dakskobler, inšpektor višji svetnik.
V današnji svetovalni oddaji bomo govorili o masaži, ki je najbrž stara toliko kolikor je staro človeštvo. Masažo in zdravilni dotik so poznali in izvajali šamani primitivnih ljudstev na najbolj oddaljenih delih sveta. Stari indijski, kitajski in egipčanski rokopisi omenjajo masažo kot obliko zdravljenja bolezni in način zdravljenja poškodb. Kot oblika sprostitve in način za lajšane zdravstveni tegob je bila poznana in cenjena tudi v stari Grčiji in Rimu. Blagodejne učinke masaže pozna in razvija tudi najsodobnejši svet. Če si odrasli lahko v težavah pomagamo tudi sami, tega ne morejo storiti dojenčki in tako bomo danes predstavili masažo prav pri njih. V Sloveniji imamo skupino licenciranih inštruktoric masaže dojenčkov in danes bo z nami Špela Božič.
Zakaj je branje pomembno v različnih obdobjih odraščanja, na katerih področjih krepi otroke in mladostnike, pa tudi kako spodbujati k branju, ko to ne gre od rok in tudi o disleksiji, smo se v svetovalni oddaji pogovarjali z dr. Aksinjo Kermauner. Predavala je na Pedagoški fakulteti v Kopru,bila je tudi profesorica slovenščine in likovnega pouka na Zavodu za slepo in slabovidno mladino, sicer pa je tudi pisateljica in med pobudniki knjig za lahko branje.
Lani lanskem letu je bilo v Sloveniji registriranih že več kot 145 tisoč enoslednih motornih vozil, skoraj 14.500 več kot pred tremi leti. V vseslovenski preventivni akciji Varno z motorjem, ki se je začela ta teden in ob začetku motoristične sezone, Agencija za varnost prometa skupaj s policisti in drugimi službami opozarja na to, da spomladanske vožnje z motorjem potekajo v zahtevnejših pogojih, čemur se je potrebno prilagoditi in tudi dobro pripraviti. V različne preventivne akcije so vpeta tudi društva, ki vabijo k obnavljanju znanja in udeleževanju delavnic vožnje z motorjem.
V današnji svetovalni oddaji smo se pogovarjali o knjigi Dolga je ta pot, v kateri je Koprčanka Alida Klemenčič opisala svojo težko življenjsko izkušnjo. Pri 44. letih je doživela nesrečo s hudo možgansko poškodbo. Knjiga opisuje dramatično obdobje, ki je zaznamovalo ne le nje same, pač pa tudi njene najbližje. Dnevom, ko je življenje viselo na nitki, sta sledila zahtevno zdravljenje in dolga rehabilitacija. Knjiga Dolga je ta pot je zgodba o pogumu in odločnosti, iz katere, tako si želi tudi avtorica, navdih črpajo ljudje, ki se soočajo s podobnimi situacijami, njihovi bližnji, pa tudi terapevti in zdravstveni delavci.
Na Srednji tehniški šoli v Kopru je v organizaciji Društva za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami Bravo predaval dr. Uroš Ocepek, učitelj računalništva na srednji tehniški in poklicni šoli v Trbovljah. Naj učitelj 2022 in dobitnik nagrade Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva, ki so ga doslej večkrat nagradili tudi gospodarstveniki. Prisotnim, laični in strokovni javnosti, predvsem številnim staršem, je dr. Ocepek pokazal primere, kako z motivacijo nadomestiti primanjkljaje in izkoristiti potencial. Z dijaki, med katerimi so tudi učenci s specifičnimi učnimi težavami, programira računalniške igre, napoveduje izid Evrovizije, skupaj pa so ustvarili tudi pripomoček, s katerim je možno slikati na daljavo prek zaznave impulzov iz možganov. Na predavanju v Kopru je bila Mateja Brežan.
Tokratno svetovalno oddajo namenjamo aktualni tematiki s področja gozdarstva. V gozdovih na Severnem Primorskem namreč obstaja velika verjetnost prenamnožitve podlubnikov, ki bi lahko resno ogrozili smrekove gozdove. Zavod za gozdove zato opozarja lastnike gozdov, naj čim prej, najkasneje pa do sredine marca, pregledajo smreke in jelke, če opazijo znake napada podlubnikov. Samo s pravočasno odstranitvijo prizadetih dreves lahko preprečimo njihovo nadaljnje širjenje, je pojasnil naš gost, Zoran Zavrtanik, vodja sektorja za ukrepe na tolminski enoti Zavoda za gozdove. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je trema opredeljena kot »neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopanjem«. Je ena od oblik strahu, ko si zamišljamo sebe v neki določeni situaciji v prihodnosti. Vzrok zanjo najpogosteje pripisujejo strahu posameznika, da se ni dovolj dobro pripravil in da bo zaradi tega drugim slabo predstavil svoje sposobnosti in znanje. Pa gre vselej zgolj za to? Tremo namreč občutimo v situaciji, ki je za nas pomembna. S tem pa je povezan tudi občutek odgovornosti, zagotovo pa pričakovanja ne igrajo zanemarljive vloge. O tem, kako se soočiti s tremo, se je Mateja Brežan pogovarjala s psihologinjo Anjo Gams iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in družine Istre.
Družbena omrežja so preplavljena s slikami in posnetki otrok. Starši objavljajo fotografije svojih otrok na rojstnih dnevih, med igro, na dopustu … In tudi otroci vse pogosteje objavljajo svoje fotografije in posnetke. Omrežja so tako polna podob otrok, včasih tudi pomanjkljivo oblečenih ali celo golih. Vzor staršem, ki objavljajo svoje otroke na spletu, so tudi spletni vplivneži, ki na objavah svojih otrok krepijo ali celo gradijo svoj poslovni model. Strokovnjaki poudarjajo, da objava slik in ostalih informacij o otrocih na spletu prinaša številne pasti. Sharenting je izziv sodobnega starševstva. Čustveno evforijo glede otrok je, kot bomo slišali danes, bolje obdržati za prijatelje in družino izven socialnih omrežij, sploh, ker ima lahko za otroka tako ravnanje dolgotrajne posledice: otroci se soočajo s slabšo samopodobo, z duševnimi stiskami, pripelje lahko celo do medvrstniškega nasilja ali kraje identitete. Podrobneje o tem pa z viš. pred. Martino Kovačič in prof. dr. Jurko Lepičnik Vodopivec, ki sta pod okriljem Centra za vseživljenjsko učenje UP PEF izvedli izobraževanje z naslovom 'Varstvo zasebnosti in fenomen sharenting na družabnih omrežjih'.
Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike Slovenije sta zaključila 6-letni Program projektov eProstor, ki so postavili ključne temelje za nadaljnji razvoj geodezije, prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Znotraj projekta so bile informacijsko prenovljene nepremičninske evidence in s tem vzpostavljena enotna informacijska rešitev, ki omogoča sodobno delovanje nepremičninskega sistema in predstavlja enotno osnovno državno prostorsko infrastrukturo. S popolno digitalizacijo obsežnih zbirk prostorskih podatkov tako ni več nepotrebnih korakov in tekanja od vrat do vrat, saj so slednje nadomestili preprosti, hitri in učinkoviti elektronski postopki. Kaj to pomeni za državljane, možne uporabnike tega spletnega stičišča bo Mateji Brežan povedal generalni direktor Geodetske uprave RS, Tomaž Petek.
V tokratni svetovalni oddaji smo poiskali nekaj nasvetov, kako prihraniti pri ogrevanju stanovanja in pri porabi električne energije. Naš gost bo Tomislav Ličen, vodja novogoriške energetsko svetovalne pisarne, s katerim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V tokratni svetovalni oddaji bomo predstavili aktualne razpise Eko sklada. Konec leta je namreč Eko sklad objavil nekaj novih razpisov, pri nekaterih pa spremenil pogoje. Z nami bo Tomislav Ličen, vodja novogoriške energetsko svetovalne pisarne. Z njim se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Z novim letom lahko upravičenci uveljavljajo znižano trošarine za gorivo, ki se uporablja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vozil prirejenih za prevoz čebeljih panjev, že ob samem nakupu goriva. Zadnjih dvajset let je bilo namreč drugače: pravico do vračila plačane trošarine za gorivo so morali kmetje uveljaviti s predložitvijo zahtevka. Praksa bo pokazala, ali je nov način boljši in ugodnejši. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s svetovalcem za kmetijsko tehniko pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana Marjanom Dolenškom.
V tem tednu so koprski policisti poročali o treh primerih medvrstniškega nasilja na osnovnih šolah, po nedavnem hujšem primeru, ki se je zgodil v Šmarjah. Tako stroka kot na šolah že dlje časa zaznavajo več primerov nasilja med otroki in mladostniki, zlasti po obdobju šolanja na daljavo, ko je bilo tudi manj socialnih stikov. Zakaj prihaja do tovrstnih primerov nasilja, kdaj poiskati strokovno pomoč, kako tovrstni dogodki vplivajo na celotno skupnost, v pogovoru z direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istre, Vesno Starman.
V današnji svetovalni oddaji je bil gost trener Jan Hrvatin. Pogovarjali smo se o eni najpogosterjših novoletnih zaobljub, to je kako se spraviti v dobro telesno pripravljenost. Kako začeti? Zakaj ne smemo ne preceniti ne podceniti naših zmogljivosti, zakaj je pomembno gibanje na prostem tudi v hladnem delu leta?
V tokratni svetovalni oddaji bomo med drugim slišali, kateri škodljivci bodo v prihodnjem letu pretili kmetijskim kulturam. Naš gost bo vodja oddelka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Ivan Žežlina. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Neveljaven email naslov