Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
179 epizod
179 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Izbrana skladba: Faraoni – Tu je moj dom Glasbeni predlogi so bili: Tomaž Domicelj- Vem, da danes bo srečen dan Prizma- Pogum Faraoni – Tu je moj dom
Ob pol devetih v Radiosferi smo pokukali na zanimivo delavnico z Robijem in njegovim kovčkom. Kdo je Robi in kaj nosi s seboj? Preverite v Radiosferi, v kateri boste slišai, kako so se učenci in učenke 2.a in 2.b razreda osnovne šole Toneta Čufarja čudili in učili o možganih, na obisk pa sta prišli tudi prof. dr. Maja Bresjanac, zdravnica in nevroznanstvenica ter Lana Blinc, zdravnica in doktorska študentka nevroznanosti (zdravaglava.si). Pripravlja: Mojca Delač.
Že od sredine februarja se pri nas dvoživke množično selijo, v iskanju vodnih površin za odlaganje mresta pa prečijo tudi ceste. Prav zato v tem času potekajo številne akcije prostovoljcev, a obstajajo tudi trajnejše rešitve, kot so cestni podhodi za dvoživke. V Radiosferi se bomo za nekaj trenutkov znašli na akciji prostovoljcev, ki ob Večni poti v Ljubljani skrbijo za varen prehod dvoživk čez cesto, in izvedeli več o profektu Life Amphicon, ki na več koncih Slovenije skrbi za celostno reševanje dvoživk in njihovega življenjskega prostora.
V Sloveniji je bilo do zdaj opaženih več kot 380 vrst prostoživečih ptic. Spoznavali smo jih tudi na Prvem programu, morda se spomnite našega projekta Ptičja simfonija. Andreja Gradišar je s pomočjo slovenskih ornitologov predstavila različne ptice. Tokrat smo ponovili epizodo o plavčku, vas pa smo preizkusili v poznavanju različnih vrst ptic.
V tokratni četrtkovi epizodi Radiosfere sta se nam pridružili vodji Tedna možganov in skupine Gube, Amadeja Oder in Lovro Pečnik. Pred nami je najbolj možganski teden v letu!
Izbrana skladba: Katarina Avbar- Sem, kakršna se Glasbeni predlogi so bili: Autetno - Belokranjski plesi Katarina Avbar - Sem, kakršna sem Marjana Deržaj (Urban Koder) - Saj bo jutri spet lepo
Danes smo se podali v globine, pogovarjali smo se namreč o potapljanju. In kljub temu, da ob potapljanju vsi pomislimo na poletje, pa nekaterih mraz ne ustavi, potapljajo se tudi pod ledom ali celo v jamah. Lano Furlan je zanimalo, kakšno opremo potapljači potrebujejo, kje se lahko sploh potapljajo in na kaj morajo paziti pri potapljanju?
Lahko bi rekli, da je mesec marec mesec žensk. 8. marca namreč praznujemo dan žena, 25. pa materinski dan. Zgodovinsko gledano, je bila glavna naloga žensk predvsem rojevanje otrok. Ženske so matere in žene; ženske kuhajo, pospravljajo, šivajo in perejo; skrbijo za partnerje in so bile v veliki meri izključene iz poklicev z visokim družbenim statusom. Kakšno vlogo in položaj zavzemajo Rominje in kako je bilo nekoč pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
Izbrana skladba: Siddharta - Platina Glasbeni predlogi so bili: Siddharta - Platina September - Ostavi trag Harry Belafonte - Matilda
Mediji v sosednji Avstriji poročajo, da so v samo dveh mesecih letošnjega leta zaznali že skoraj toliko primerov ošpic kot lani v celotnem letu. Ta podatek uvršča Avstrijo med prve tri najbolj ogrožene države v Evropski uniji. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, ki se lahko zaplete z vnetjem srednjega ušesa, pljučnico in vnetjem možganov. Za Radiosfero smo govorili z otroškim infektologom Volkerjem Strengerjem iz Univerzitetne klinike v Gradcu. Če v Sloveniji skrbno spremljamo avstrijske izbruhe ošpic, pa so v Avstriji pozorni na primere oslovskega kašlja, ki jih beležimo pri nas. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Cynthia S. Goldsmith Content Providers(s): CDC/ Courtesy of Cynthia S. Goldsmith; William Bellini, Ph.D./ Public domain
V slovenskem podjetju Flexkeeping so razvili platformo, ki jo danes uporablja približno 800 hotelov v več kot 70 državah. Soustanovitelj in direktor podjetja Luka Berger je do ideje za aplikacijo prišel leta 2012, ko se je odpravil na študentsko delo v Združene države Amerike. Kaj so bili njegovi prvi koraki po prihodu nazaj v Slovenijo in kakšne so bile prve podjetniške izkušnje? Poleg odgovorov na ta vprašanja pa v drugi podjetniški Radiosferi izvemo tudi, da gre podjetništvo z roko v roki z vztrajnostjo.
Kaj se v Deželi vulkanov, kakor tudi pravijo Indoneziji, skriva za opisom »modri ogenj«? Kako je videti spust v vulkan in zakaj tam ne diši najbolj prijetno? Pa kakšna je v Indoneziji zdravstvena oskrba in kateri lepotni standard še kar trdovratno vztraja? Lana Furlan se je v lastni režiji podala na raziskovanje te države. Pogovor sva začeli na Baliju, ki je najbolj turističen, najbolj znan izmed indonezijskih otokov, pa tudi najbolj »drugačen«. Kaj to pomeni, razkrijeva v Radiosferi.
Izbrana skladba: Don Mentony Band - Rekla je ne Glasbeni predlogi so bili: Pickpocket swingers - Svet se vrti Noreia - Za smeh bi dal srce Don Mentony Band - Rekla je ne
Po prepričanju mnogo znanstvenikov vemo dovolj o delovanju sistemov Zemlje, da lahko določimo meje zmogljivosti našega planeta. Če te meje prestopimo, tvegamo porušenje stabilnega stanja vseh sistemov na Zemlji, ki so bili v ravnovesju ves holocen, torej ves čas, v katerem se je razvila moderna družba. Koncept meja »nosilnosti« našega planeta je leta 2009 predlagala velika skupina znanstvenikov, zbranih po vsem svetu. Na podlagi meritev, izračunov in dognanj v številnih znanstvenih disciplinah so utemeljili devet mej »nosilnosti«, znotraj katerih je na Zemlji še zagotovljeno varno okolje za človeštvo. Ideje o Zemlji, ki ima omejene naravne vire in sposobnosti prilagajanja, niso nove. Na to je opozorila knjiga Meje rasti že leta 1972, a so svarila ostala preslišana in ukrepi neizvedeni. O tem, pa tudi o sprožilcih nepovratnih sprememb in o štirih scenarijih za prihodnost našega planeta v pogovoru s klimatologinjo profesorico doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Leta 1999 je Unesco 21. februar dan razglasil za mednarodni dan maternih jezikov, ki letos poteka pod geslom “Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja”. V tokratni Radiosferi smo zato pri dr. Maji Melinc Mlekuž, raziskovalki na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljici na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, preverili, ali lahko materinščino pozabimo in ali lahko naenkrat osvojimo dve.
Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini se vse bolj zavedajo, da so tudi pri njih nujne spremembe v šolstvu. V šole s slovenskim učnim jezikom se namreč vpisuje vse več otrok, ki se s slovenščino prvič srečajo šele, ko prestopijo prag vrtca ali šole. Kako približati slovenščino najmlajšim, že vrsto let raziskuje goriška Slovenka Martin Šolc. Pri poučevanju jezika je ključna igra, prek katere otrokom približamo jezik in cel kup zanimivih didaktičnih pripomočkov.
Izbrana skladba: Katalena - Miško Koroško Glasbeni predlogi so bili: Zajtrk - Sol Katalena - Miško Koroško Bob Marley - One love
Dr. Majda Pavlin je članica Komisije za enake možnosti v znanosti (2023-2026), v goste pa smo jo povabili ob nedavnem mednarodnem dnevu za ženske in dekleta v znanosti, da iz svojih izkušenj pove, kako je šla njena znanstveno-raziskovalna pot, kaj v Mladi Akademiji ugotavljajo glede diskriminacije na poti po doktoratu, katere prioritete imajo znotraj komisije in kam se Slovenija uvršča, če jo na področju enakih možnosti v znanosti, primerjamo z drugimi evropskimi državami. Z dr. Majdo Pavlin se je pogovarjala Mojca Delač.
V Radiosferi tokrat o rojaku Ferdinandu Avguštinu Hallerju von Hallersteinu. Bil je priznan astronom, jezuitski misijonar, znanstvenik, matematik, kartograf in diplomat, rojen v Mengšu. Morska svilna pot ga je leta 1739 pripeljala na Kitajsko, kjer je pustil velik pečat. S svojim delovanjem je povezal vzhodno in zahodno znanje in predstavlja most med Slovenijo in Kitajsko 18. stoletja. Pozabljen več kot 200 let je pred dnevi dobil spomenik na Grudnovem nabrežju v Ljubljani v obliki astronomskega opazovalnika, ki je v enaki obliki še danes razstavljen na strehi observatorija v Pekingu. O enem največjih učenjakov svojega časa se je kolega Peter Močnik pogovarjal s prof. dr. Natašo Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
13. februarja zaznamujemo svetovni dan radia, saj je bil na ta dan leta 1946 ustanovljen radio Združenih narodov. Po Unescovih ugotovitvah je radio še zmeraj eden najbolj poslušanih in zaupanja vrednih medijev, v Sloveniji pa doseže več kot 90 % vseh prebivalcev. Kaj je čar radia in zakaj je kot medij nenadomestljiv, v tokratni Radiosferi preverimo pri slovenskih radijskih voditeljih po svetu - Joe Valenčič se nam bo javil iz Clevelanda, iz Argentine pa Mirko Vasle.
Neveljaven email naslov