Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
180 epizod
180 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
V ponedeljek so se po počitnicah na fakultete vrnili študentje in v študentskih domovih je zopet živahno. Da bi si osvežili spomin in obenem preverili, kakšno je življenje v študentskih domovih, smo pred mikrofon povabili študente z Univerze v Ljubljani, in sicer Tino Predan, Žana Gimplja in Jureta Andolška.
Nocoj bo na Prvem premiera dokumentarca Potovanje na robu noči, ki je pod okrilje ustvarjanja združila tri radijske postaje oz. ustvarjalce Mojco Delač s Prvega, Luko Hvalca z Vala202, Saško Rakef z ARS-a in mojstra zvoka Urbana Grudna. Precejšen del dokumentarca o ddr. Evgenu Bavčarju se dogaja na italijanskem otoku Capri, kamor nas je v Radiosferi popeljal Luka Hvalc s sogovornikom - slovenskim častnim konzulom Jacopom Fronzonijem.
Dve zgodbi, ena strast. Raziskovalec, ki s posebnimi škarjami popravlja gene, in znanstvenik, ki je za svoje odkritje prejel Nobelovo nagrado. Prvi je strokovnjak na Kemijskem inštitutu v Ljubljani molekularni biolog dr. Duško Lainšček, drugi pa vodja znamenitega Inštituta Francisa Cricka v Londonu genetik dr. Paul Nurse. Z britanskim Nobelovcem Nursom smo govorili ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji, z dr. Duškom Lainščkom pa pred Evropsko nočjo raziskovalk in raziskovalcev, ko bo Kemijski inštitut široko odprl svoja vrata. V tokratni Radiosferi z Iztokom Koncem boste slišali dve zgodbi o veliki strasti – strasti do znanosti!
Svetovni dan turizma praznujemo prav na današnji dan vse od leta 1980, ko je generalna skupščina Svetovne turistične organizacije pri Organizaciji združenih narodov na ta dan leta 1970 sprejela svoj statut. Verjetno vzrok za izbiro tega datuma lahko poiščemo tudi v dejstvu, da sovpada s koncem glavne turistične sezone na severni in njenim začetkom na južni polobli. Kakorkoli že, turizem išče vedno nove trende in v Radiosferi smo preverili, kaj pomeni pot piva in svobode v Kamniku.
V Radiosferi danes o temaiki, ki v slovenskem prostoru do zdaj še ni našla svojega mesta. S Sandijem Hrovatom, novinarjem, voditeljem in urednikom romske oddaje Naše poti - Amare Droma, se je Darja Pograjc pogovarjala o manjšini znotraj manjšine, in sicer o Romih, ki so del LGBT skupnosti.
Srčni utripi in električni pulzi so povezani na zanimive načine. Z električnimi pulzi oziroma s t. i. elektroporacijo lahko namreč tudi zdravimo različna srčna obolenja, tako vsaj kažejo obetavne klinične študije. Na kakšne načine je elektroporacija boljša alternativa uveljavljenim metodam, bo v raziskovala doc. dr. Lea Rems iz Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je s svojim projektom prepričala Evropski raziskovalni svet in prejela milijon in pol evrov sredstev za raziskovalce na začetku raziskovalne kariere (t. i. ERC Starting Grant).
Slovenija ima številne gradove, dvorce, trdnjave, utrdbe … Nastali so v različnih obdobjih srednjega veka, v renesansi in baroku, prve sledi o njihovi gradnji pa so našli celo v antiki. V pogovorih in tudi zapisih se čestokrat zgodi, da dvorce poimenujejo kot gradove, zgodi se, čeprav redkeje, tudi obratno. Pred novo serijo NaPOTkov v kateri bomo spoznavali najlepše slovenske dvorce, smo poiskali odgovor na vprašanje: grad ali dvorec? Gradovi so bili navadno zgrajeni na vzpetini, večina dvorcev na slovenskem je iz baročnega obdobja. prof. dr. Matej Klemenčič z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je Bojanu Leskovcu pojasnil temeljne razlike med gradovi in dvorci.
Slovenska tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti so Varčne poti. Slovenska gospodinjstva namreč za pokrivanje stroškov prevoza porabijo vse več denarja. Tu pa so še javni stroški, ki so posledica tega – stroški gradnje cestne infrastrukture, stroški nesreč, hrupa, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Zato so letos v ospredju bolj vzdržni načini potovanj. To so vsi tisti načini, ki na prvi pogled morda ponujajo manj udobja, a obenem zagotavljajo svetlejšo prihodnost.
Je na omejenem planetu z omejenimi viri res možna neomejena gospodarska rast? Ali pa bi se, kot poudarjajo zagovorniki koncepta odrasti, morali osredotočiti na to, kako zmanjšati našo porabo virov in energije ter namesto rasti BDP v ospredje postaviti zadovoljevanje človekovih potreb? Po več izračunih bi lahko s polovico manj energije, kot je porabimo danes, lahko zadovoljili potrebe vseh ljudi na svetu – za kar pa je potrebna prerazporeditev bogastva. Medtem ko se več sto milijonov ljudi sooča z lakoto, v razvitem svetu zavržemo tretjino hrane. Koncept odrasti v času, ko smo vse bolj soočeni s posledicami podnebnih sprememb, dobiva vse več privržencev. Vendar smo še daleč od tega, da bi postal vodilna politično-ekonomska paradigma. Več o tem pa Špela Novak, ki se v tokratni Radiosferi sprašuje - Koliko stopinj še?
Slovenija bo do konca tedna prvič v zgodovini gostila eno najprestižnejših sommelierskih tekmovanj na svetu Chaîne des Rôtisseurs, in sicer gre za Svetovno tekmovanje mladih sommlerierjev starih do 27 let, pri nas se bo tako mudilo 14 tekmovalcev z vsega sveta. Na tekmovanju pa še zdaleč ne gre le za okušanje vina, naloge, ki jih morajo mladi sommelierji opraviti so različne – od pisnega testa do enakomernega točenja penine v kozarec.
Svet zadnje mesece spet pretresajo novice iz Sudana, kjer že od sredine aprila potekajo spopadi med vojsko in paravojaškimi Silami za hitro podporo. Kljub vojni pa v Sudanu vztraja zavod Krog, ki je v zadnjih dveh letih skupaj z lokalnim partnerjem v Južnem Darfurju vzpostavil vodno postajo, postavil črpalko na sončno energijo in kolektorje. O aktivnostih zavoda, ki jih financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, se je Andreja Gradišar pogovarjala s Katjo Alabbout, oddajo je pripravila Klara Eva Kukovičič.
V zimskem času je SpaceDent, multidisciplinarna slovenska študentska raziskovalna skupina pod mentorskim in somentorskim očesom prof. dr. Aleša Fidlerja in prof. dr. Simona Omana, krenila na pot raziskovalne poslastice, ki predstavlja prvi korak pri pripravi dentalne medicine za večletne misije na Luno in Mars. Sodelujejo v PETRI programu Evropske vesoljske agencije, kjer bodo že prav kmalu izvajali zobozdravstvene posege v breztežnosti. To je seveda več kot odlična iztočnica, da jih je Mojca Delač povabila v tokratno četrtkovo Radiosfero.
V avgustu so na letališču Jožeta Pučnika oskrbeli približno 146.400 potnikov, kar je 20 % več kot v istem mesecu lani, poleg tega pa na našem osrednjem mednarodnem letališču pričakujejo, da bodo do konca leta 2023 rahlo presegli pričakovano število potnikov - 1,2 milijona. V tokratni Radiosferi smo se pozanimali, kam vse je že mogoče leteti iz Ljubljane in katere nove povezave napovedujejo v prihodnje.
Radiosfero bomo tokrat prepletli z oddajo Drugi pogled. Pričenjamo namreč 9. sezono te oddaje, ki ste jo na naših valovih prvič slišali oktobra 2015. Od takrat se je pred našimi mikrofoni zvrstilo okoli 400 tujcev, ki so nam ponudili nekoliko drugačen pogled na življenje v Sloveniji. Nekateri v Sloveniji živijo že več desetletij, drugi so se nam v radijskem studiu pridružili nekaj mesecev po selitvi. Prav tako so nekateri v tem času že zapustili našo državo. Spomnili se bomo začetkov te oddaje, slišali boste nekatere od nekdanjih sogovornikov, izvedeli kaj o ozadju nastanka oddaje.
V Radiosferi tokrat o zanimivem paradoksu, na katerega smo naleteli med pogovorom s psihologinjo Petro Zajc, ki v švicarskem Luzernu obravnava otroke s hiperaktivno motnjo. Pravi, da je možganska aktivnost hiperaktivnih otrok običajno manjša; pri njih je prisotnih več počasnih možganskih valov – kar za nas laike zveni paradoksalno. Zato otrokom s hiperaktivno motnjo zdravniki pogosto predpišejo poživila, kot je na primer ritalin. Petra Zajc uporablja drugačen pristop. Prisega na metodo imenovano »neurofeedback«. Več v četrtkovi Radiosferi. Psihologinjo Petro Zajc je v Švico poklical Iztok Konc. Foto: EEG možganskih valov Wikimedia, Andrii Cherninskyi, cc
Ob deževnih dneh ali pa zjutraj med 6. in 8. uro je gneča ne samo na cestah v mestnih središčih, ampak tudi v klicnih centrih taksi služb. V Radiosferi smo obiskali klicni center podjetja Taxi Metro in se pozanimali, kaj vse vpliva na ceno vožnje, kakšne so plačilne možnosti in koliko časa nas bo taksi čakal na začetni lokaciji.
Šolsko leto se v Sloveniji vsako leto začne 1. septembra - ta dan je prav posebno doživetje za vse učence in dijake, ki vrata šole prestopijo prvič. Drugod po svetu pa se pouk ne začne nujno jeseni, zato smo v tokratni Radiosferi preverili, kdaj še v šolske klopi vrnejo učenci v nekaterih drugih državah. Na pomoč so nam priskočili Evgen Ban iz Italije, Miha Pavlovič in Suzuho Yahara z Japonske, Nemčijo pa nam je predstavila Julija Kadunc.
Na jutranji obisk sta prišla absolutni zmagovalec 16. mednarodne olimpijade v astronomiji in astrofiziki, Peter Andolšek, za katerega je letošnja zlata medalja že tretja zapovrstjo, kar doslej še ni uspelo nobenemu slovenskemu predstavniku, ter mentor Vid Kavčič, študent fizike, ki je olimpijade najprej spoznaval kot tekmovalec, letos pa se je pridružil pripravljalni ekipi mentorjev pod okriljem DMFA, dr. Dunje Fabjan in Andreja Guština. Slovenska delegacija se je s Poljske vrnila z izjemnim ekipnim uspehom. Več o vtisih, tekmovanju, pomenu astronomije in astrofizike ter o mnogih stvareh, ki ju veselijo, sta spregovorila v tokratni Radiosferi.
Če je bila poplavljena kurilnica, se zastavi vrsta vprašanj: kakšne posledice je utrpel kotel na biomaso, zemeljski plin ali kurilno olje, ali je krmilna avtomatika v celoti uničena, kaj poplave pomenijo za dimniške naprave ter tudi, ali bodo namočena polena primerna za kurjenje že to zimo? Sogovornika v Radiosferi sta bila neodvisna energetska svetovalca Matjaž Malovrh in Bojan Žnidaršič.
Letos poleti je bila Radiosfera že v Italiji, na Hrvaškem, tudi Madžarskem. Zdaj pa je čas za obisk naše severne sosede. Avstrijo vsako leto obišče okoli 40 milijonov turistov. Lani so zabeležili 137 milijonov nočitev, od tega 77 milijonov poleti. V oddaji boste slišali, kateri kraji v Avstriji so poleti najbolj obiskani, kam se odpraviti v slovenskem zamejstvu ter kakšnih turistov Avstrijci ne marajo.
Neveljaven email naslov