Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratno vprašanje je zastavila 9-letna poslušalka: Zakaj se temperatura z vzpenjanjem v gore niža, namesto da bi se višala, ker se bližamo soncu? Odgovarja dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si!
Odgovarja dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo
Tokratno vprašanje je postavila 9-letna poslušalka:
Zakaj se temperatura z vzpenjanjem v gore niža, namesto da bi se višala, ker se bližamo soncu?
Odgovarja dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si!
246 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Tokratno vprašanje je zastavila 9-letna poslušalka: Zakaj se temperatura z vzpenjanjem v gore niža, namesto da bi se višala, ker se bližamo soncu? Odgovarja dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si!
Odgovarja dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo
Tokratno vprašanje je postavila 9-letna poslušalka:
Zakaj se temperatura z vzpenjanjem v gore niža, namesto da bi se višala, ker se bližamo soncu?
Odgovarja dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si!
Dobrodošli v tokratnih zunajzemeljskih Radiovednih. Tokratni poslušalec se je namreč prestavil v vesolje in potoval v preteklost. Zanimalo ga je namreč, zakaj se na fotografijah misij Apolla dobro vidi Zemljo, na njih pa ne vidimo zvezd. Odgovarja prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Če tudi vas kar koli zanima, nam pošljite vprašanje na frekvencax@rtvslo.si, z veseljem bomo poiskali odgovor nanj.
V tokratnih radiovednih že počasi plujemo v težko pričakovano poletje, ko bomo noge spet pomočili v morje, se naužili blagodejnega morskega zraka, zaplavali nekaj sto metrov in vmes popili - nenamerno, seveda - še kakšen požirek te slane tekočine. Ste si sploh kdaj zastavili vprašanje, zakaj je morje slano? Če ne, je to storil naš poslušalec, na njegovo vprašanje pa odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu. Ostanite radiovedni še naprej, če pa vam radovednost ne da spati, nam pošljite svoje vprašanje na frekvencax@rtvslo.si.
Tokrat poskušamo odgovoriti na vprašanje šestletnega Tima, ki se sprašuje, zakaj na Zemlji ne čutimo, da se ta pravzaprav ves čas vrti, in kako to, da poleg tega ne čutimo niti piša vetra. Na to vprašanje odgovarja astrofizičarka dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Če imate tudi vi kakšno radiovedno vprašanje, na ga pošljite na frekvencax@rtvslo.si.
Po koronapremoru se vračajo tudi Radiovedni, v našem nabiralniku se je nabralo ogromno novih vprašanj. Za začetek o sila nekoronski temi, a vendar, nekaj skupnega se kaže. Karantena in izolacija sta tudi priložnost za globoko premišljevanje, Isaacu Newtonu naj bi se, denimo, prav med tedanjo karanteno, ko je po Londonu razsajala bubonska kuga, v izolaciji utrnila zamisel o gravitaciji. Nam pa je nekdo poslal naslednje vprašanje, povezano z gravitacijo: Magnetne silnice lahko pokažemo z železnim prahom. Kako pa bi prikazali gravitacijske silnice? Se jih sploh da pokazati? Odgovarja dr. Jurij Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Tokrat krožimo približno 400.000 kilometrov nad Zemljo. Pristali smo namreč na Zemljini Luni oziroma lunah, kot bomo kmalu izvedeli. Stroge definicije za to, kaj je luna, sicer nimamo. Velja, da je to vsak naravni satelit, ki kroži okoli planeta, lahko tudi okoli drugih teles. Našega poslušalca pa je zanimalo: "Koliko lun ima Zemlja ter kaj bi se zgodilo, če ne bi imela nobene? Kaj pa bi se dogajalo na Zemlji, če bi ta imela dve enako veliki luni?" Razlago nam je podal astrofizik doc. dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Radiovedni smo se tokrat sprehajali med stonogami in preštevali njihove nožice. Zakaj? Naj se sliši še tako čudno, ampak stonoge imajo veliko nog, a 100 pa spet ne. To je ugotovil tudi naš poslušalec, ki zdaj od Radiovednih pričakuje odgovor na vprašanje: "Zakaj stonoga nima sto nog?" Razlago nam je podal profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Rok Kostanjšek.
Dober dan, radiovedne glave. Če ste že mislili, da je zima povedala svoje, ste se zmotili. Temperature so spet bližje ničli, zato tokratni Radiovedni odhajajo na svež zrak. Ja, odgovor na naslednje vprašanje lahko poiščemo tudi v naravi pri minus stopinjah Celzija, vendar smo mi poiskali še strokovno razlago za ta pojav. Pa da ne bo uvod predolg, vprašanje našega poslušalca se glasi: "Zakaj vroča voda prej zmrzne kot mrzla?" Na to navidez preprosto vprašanje, a, kot boste slišali, je vse prej kot to, odgovarja doc. dr. Gregor Skačej iz Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani.
Na osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju so nas sprejeli vedoželjni osnovnošolci, ki so sodelovali v prav posebni izdaji Radiovednih. Pomagala nam je ekipa s Pedagoške fakultete: Barbara Rovšek, Maja Pečar, študenti Jurij Senič, Ana Suhadolnik in Matjaž Jerala. Avtorici: Maja Stepančič in Tina Šoln
Pozdravljeni v novih Radiovednih! Tokrat gremo v gozdove med najstarejša drevesa. Vprašanje, ki nam ga je poslal poslušalec, zveni sila enostavno, a v bistvu ni. Zanima ga: Ali drevesa lahko umrejo od starosti in katero drevo dočaka najvišjo starost? Kdo so torej drevesni stoletniki in kaj ponavadi pokoplje drevesa? Odgovarja izredni profesor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta.
Danes pa o presenetljivem podatku, o katerem se povprečnemu Zemljanu še sanja ne. Ko stojite čvrsto pri tleh, se vam kakopak najbrž zdi, da ste povsem pri miru, tla so pri miru, okolje tu … Pa vendar si to našo Zemljo lahko predstavljali kot nekakšno vesoljsko ladjo, ki potuje precej hitro. Če bi zdajle stali na ekvatorju, bi se premikali približno 1670 km/h, tako hitro se tam okoli osi vrti naš planet, no, okoli Sonca pa potuje še hitreje, nekaj več 107 000 km/h. Velikanske številke, ane? Jih imate varno spravljene v svoji glavi? Tako lahko gremo na tokratno vprašanje radiovednega poslušalca, ki se glasi: »Kje Zemlja dobi energijo, da se neprenehoma vrti okoli Sonca s hitrostjo 30 km/s?« Z odgovorom pa se je poigral profesor astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter.
V oktobrskih radiovednih smo že podali geološki odgovor na to vprašanje, tokrat pa smo zašli še v fizikalni svet. Pri razlagi nam pomaga Michel Adamič, magistrski študent fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki pravi, da je to klasični problem, s katerim se ukvarjajo bruci na njegovi fakulteti. In odgovor je – kdo bi si mislil – 42. Poslušajte!
Marsikomu se skok v preteklost zdi nemogoč, saj čas vendarle teče le naprej, superhitre vesoljske ladje, ki bi omogočale potovanje v prihodnost, pa so zaenkrat še vedno del naše domišljije. A v dobi hitro razvijajoče se tehnologije bi si marsikdo upal trditi, da ideja o potovanju skozi čas počasi postaja resničnost. Zato tokrat Radiovedni odgovarjamo na vprašanje, ali je potovanje skozi čas mogoče.
Kuščarji, ki žuželke lovijo z jezikom, ki je veliko daljši od telesa, ki jim iz čela izraščajo rogovi, nos krasijo grbinasti izrastki, vrat pa obdaja kožna guba, ki spominja na čipkasti ovratnik srednjeveških plemičev, že stoletja pritegujejo našo pozornost, a še vedno je z njimi povezanih veliko skrivnosti. A med vsemi nenavadnimi telesnimi značilnostmi kameleona je zanimanje naravoslovcev najbolj vzbudila koža, ki spreminja barve. Zato tokrat v rubriki Radiovedni iščemo odgovor na vprašanje, kako se kameleon obarva, če ga postavimo v sobo obdano z ogledali. Odgovarja dr. Rok Kostanjšek, profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Radiovedni tokrat na tehtnico postavljamo Zemljo. Poslušalca je zanimalo, ali se teža Zemlje povečuje z naraščajočim številom prebivalstva, živali, zgrajenih stavb in objektov. Odgovarja fizik in strokovnjak na področju trdih delcev dr. Peter Prelovšek, nekdanji predavatelj Geofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.
Ena najpomembnejših novoletnih zaobljub je zagotovo izguba kilogramov. Ker pa je urejena, zdrava in redna vadba preveč zamudna ter ter terja veliko duševnega in telesnega napora, se naš poslušalec sprašuje, ali ob gledanju grozljivk lahko shujšamo.
Novo radiovedno vprašanje tokrat naslavlja prihodnost: Kakšne izboljšave v znanosti lahko prinesejo kvantni računalniki v prihodnosti? So sploh izvedljivi? Nanj odgovarja dr. Martin Klanjšek z Inštituta Jožefa Stefana.
Tole so novi Radiovedni, za to, da odgovorimo na vprašanje, pa je še ravno pravi čas, preden nekatere vode po državi zamrznejo … Nekdo, ki je očitno letos stal ob kakšnem jezeru ali morju in vanj metal kamenčke, nam je poslal tole vprašanje: "Zakaj dela kvadratna opeka enake kroge v vodi kot okrogel kamen?" Na njegovo vprašanje odgovarja dr. Jurij Bajc, ki na ljubljanski Pedagoški fakulteti poučuje fiziko.
Tokrat se preštevamo in se oziramo na časovni trak človeške zgodovine: Koliko ljudi je do sedaj živelo na naši Zemlji, od pojava homo sapiensa naprej? Odgovarja demograf in ekonomist dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Tokratno vprašanje se nanaša na dva vodika in en kisik: od kod na Zemlji toliko vode? Odgovarja raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Matej Huš. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Neveljaven email naslov