Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Tokratni Radiovedni raziskujejo, kako se, z vidika botanike, pravilno olupi banana.
Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.
246 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Tokratni Radiovedni raziskujejo, kako se, z vidika botanike, pravilno olupi banana.
Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.
Ste kaj žgečkljivi? V tokratni radiovedni epizodi bomo pri nevrologu dr. Zvezdanu Pirtošku preverili, zakaj smo žgečkljivi in zakaj ne moremo požgečkati sami sebe. Ne zamudite epizode, ki bo požgečkala vaše možgane!
V prihodnjih minutah se z Radiovedno ekipo odpravljamo na popotovanje do ene izmed najbolj spregledanih tekočin našega telesa – sline. Zakaj je ključna za naše ustno zdravje, od kod priteče, kje jo hrani naše telo in kaj vse lahko znanstveniki razberejo iz sestave te na videz povsem navadne tekočine? Začenjamo pa z vprašanjem našega poslušalca: Koliko je sploh proizvede naše telo? Niku Škrlecu se je tokrat še prav posebej cedila slina.
V Radiovednih o standardni dilemi, ki jo pogosto slišimo doma: ali nam to, da doma ne nosimo copat, res lahko prinese prehlad? So bose noge kakor koli povezane s tem, da se prehladimo, kot tako vneto žugajo starši? Nik Škrlec ugotavlja, da dilema razdvaja tako javnost kot strokovnjake.
Še zadnjič letos močimo kopalke! Iščemo namreč odgovor na Ivanovo vprašanje, zakaj so kopalke, ko so mokre, temnejše. Pomaga nam Mojca Vilfan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Z Radiovednimi se danes podajamo na jesenske travnike ali pa v vlažne gozdove, kjer lahko v tem letnem času naletite na orošene in mojstrsko izvezene mreže in tanke svilnate koridorje, ki jih med bilkami, vejami in še čim pridno predejo pajki. Kako jim to uspe? Kako lahko tako majcen pajek sprede nit med tudi po več metrov oddaljenimi drevesi?
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je vesolja.
Ste se kdaj vprašali, kako je bil slišati čas tik preden je na Zemljo pred približno 66 milijoni let padel asteroid in pokončal dinozavre? Ali pa to, če je bil viden dlje časa ali se je pok zgodil kot strela z jasnega? To zanima našo poslušalko Saro. Po razlago se odpravimo na Fakulteto za matematiko in fiziko k astrofiziku Janezu Kosu.
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je telo.
V eni izmed Radiovednih oddaj smo že raziskovali, iz česa so sestavljene solze. In nepresenetljivo so v večini sestavljene iz vode. A v njih so še proteini, elektroliti, zaradi česar so solze slane, pa še kaj bi se našlo. No danes pa se v čisto sveži epizodi sprašujemo od kod neki prihajajo vse te solze. Kje in kako nastajajo, danes raziskuje Neža Borkovič.
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji.
Pripravite se na eno izmed najbolj eksplozivnih radiovednih epizod do zdaj! Iščemo namreč odgovor na vprašanje, kako nastane pokovka, in ugotavljamo, ali lahko kokice naredimo tudi iz katerega drugega zrnja, ne le koruznega.
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih postavili poslušalci. Tokrat se posvetimo vprašanjem o živalih.
Radiovedni so nazaj! Prva epizoda nove sezone je posvečena nočnim žuželkam in pticam. Poslušalca Iztoka zanima, ali se žuželke in ptice z nočnega potovanja, prav tako kakor ljudje, ko gremo iz spalnice do stranišča, vrnejo s kakšno buško. Odpravimo se na ljubljansko Biotehniško fakulteto k profesorju Gregorju Belušiču, pravemu poznavalcu živalskega sveta.
Radiovedni odhajajo na počitnice! A brez skrbi, še prej se od te sezone, kjer smo skupaj iskali odgovore na skoraj petdeset vprašanj, poslovimo v poletnem slogu. Pred časom so se Ajda, Neža, Vida in Kaja spraševale, kako nastane milni mehurček, zdaj pa jih zanima še, kakšna je razlaga za tem, da mehurček enkrat vidimo v najrazličnejših mavričnih odtenkih, drugič le v rumenih, kdaj pa barv niti ne vidimo? Pri tej poletni osvežitvi kravžljanja možganov pomaga Luka Vidic iz Hiše eksperimentov v Ljubljani.
Ste se kdaj vprašali, kakšne spremembe v telesu povzroči doping? Lahko postanemo z njim zasvojeni? Zakaj je doping za športnike nevaren?
Se še spomnite znamenitih bujnih pričesk iz osemdesetih let prejšnjega stoletja? Ste kdaj pomislili, kaj se z lasmi zgodi, ko jih kemično in termično obdelamo? Po odgovor na vprašanja o tipih las in njihovi obdelavi so se Mila, Maja in Vida v tokratni epizodi Radiovednih odpravile na kar dve lokaciji. Najprej na Biotehniško fakulteto, nato pa še na Srednjo frizersko šolo.
Še dobro, da radiovedna novinarka Ajda Kus in njeni mladi "sodelavki" Elisa in Sofia niso iz sladkorja. Na poti do ljubljanske Biotehniške fakultete jih je namreč dodobra namočil dež. Vseeno pa so pri docentki Petri Terpinc posnele sladko epizodo Radiovednih o tem, kako nastane sladkor.
Le nekaj dni po mednarodnem dnevu čebel se tudi Radiovedni podajamo v svet teh neverjetnih krilatih bitij. Pisala nam je poslušalka Vina, ki jo zanima, kako nastane čebelji vosek. In njeno vprašanje je pograbil Nik Škrlec, ki se je podal na prav posebno odisejado na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Kot je namignil, bo zeloooo dišalo.
Od psihološkega opazovanja našega telesa in še bolj njegovega odziva na okolico tokrat Radiovedni potujejo v notranjost naših celic. Ukvarjajo se z zelo majhno zadevo, ki pa lahko marsikatero zagode človeškemu telesu, če se v njegovih celicah preveč namnoži. Seveda, današnja tema so virusi!
Mila in Maja sta nadobudni, predvsem pa empatični sedmošolki iz Osnovne šole Poljane, ki sta raziskovali, kako je biti v čevljih nekoga drugega. Na vprašanja o empatiji je odgovarjala profesorica Andreja Avsec z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov