Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo.
Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo
Ste kdaj v izložbi kakšne trgovine opazili izdelke, ki so tam že toliko časa, da so popolnoma izgubili barvo? Ali pa ste ugotovili, da vaša najljubša majica ni več tako intenzivne barve, kot je bila, ko ste jo kupili? Tokratni Radiovedni vam pojasnijo, zakaj. Iskali so namreč odgovor na vprašanje, zakaj barve na soncu oziroma svetlobi zbledijo.
Vaša pisana rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.
237 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo.
Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo
Ste kdaj v izložbi kakšne trgovine opazili izdelke, ki so tam že toliko časa, da so popolnoma izgubili barvo? Ali pa ste ugotovili, da vaša najljubša majica ni več tako intenzivne barve, kot je bila, ko ste jo kupili? Tokratni Radiovedni vam pojasnijo, zakaj. Iskali so namreč odgovor na vprašanje, zakaj barve na soncu oziroma svetlobi zbledijo.
Vaša pisana rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.
Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. Zanimalo vas je: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?
Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, s pomočjo naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. No, in slednja je bila razlog, da nas je k odgovoru (pri)vlačilo novo radiovedno vprašanje.
Danes je že prvi aprilski dan, a ne diši samo po šalah, pač pa tudi po pomladni zaljubljenosti. Ste vedeli, da v prvem letu ljubezni vaše živčne celice delujejo bolje kot takrat, kadar niste zaljubljeni? Ali pa da objem ljubljene osebe privede do takojšnjega zmanjšanja stresa? Tokrat v Radiovednih sicer ne bo govora o ljubezni, raziskovali pa bomo zgodovino njenega simbola: srca. Le zakaj je narisano tako drugačno kot tisto, ki se nahaja na levi strani našega prsnega koša?
Radiovedni so minuli teden upihnili že dve svečki na svoji torti. Praznovali so med sencami zvezd, poizvedovali o strupenosti strupov, odpravili so se celo v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta. In ker so od svojega napornega praznovanja potrebovali krajši počitek, so se odločili, da svoje radiovedne nosove za nekaj dni skrijejo ob kakšen slovenskem jezeru. Ker pa Radiovedni ne znajo biti ne-radovedni, so se tudi tam marsikaj novega naučili, zraven pa še odgovorili: Kako se lahko brez pomoči človeka v novo nastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi?
Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ko strupu preteče rok uporabe, je potem ta bolj ali manj strupen?" je odgovoril dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta.
Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Kako se labodi med seboj ločijo? Kako vedo, kdo je samec ali samica?" odgovarja Irena Furlan iz ljubljanskega Živalskega vrta.
Radiovedni se odpravljajo na teren! Tokrat ne gremo le med ljudi, ampak predvsem med živali. V ljubljanskem Živalskem vrtu, ki se prebuja iz zimskega spanja, iščemo odgovore na živalska vprašanja, ki ste nam jih zastavili poslušalci.
Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ali imajo zvezde senco?" odgovarja astronomom Andrej Guštin z Zavoda Cosmolab.
Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji.
Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: Je mogoče videti sebe v preteklosti?
Ne glede na to, ali vam je v napoto ali veselje, je sneg pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega zaenkrat še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?
V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič ko se odebeli do maksimuma, številnim daje misliti.
Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni.
Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru.
Zadnjih nekaj tednov so nedeljski večeri rezervirani za kriminalno nadaljevanko Primeri inšektorja Vrenka, ki je nastala po predlogu serije romanov Avgusta Demšarja. Ljubitelji kriminalnih zgodb že veste, da je inšpektorju do zdaj uspelo zaključiti že dva primera, kar pa ne veste še, tretjega morilca mu bodo pomagali poiskati kar novi Radiovedni.
Radiovedne domislice so dokaz, kako se nam lahko ob najbolj vsakdanjih stvareh, kot je na primer naš domači hladilnik, porodijo najbolj nore ideje, še bolj nore od slona v hladilniku. Od poslušalca smo namreč prejeli vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi na zemljino površje postavili predmet v velikosti npr. domačega hladilnika, ki bil iz tako zgoščene materije, kot je v nevtronski zvezdi? Odgovor smo poiskali pri dr. Andreji Gomboc, astrofizičarki in profesorici astronomije na Univerzi v Novi Gorici.
“Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.” V današnjih Radiovednih pa izveste ali je pravkar slišano sploh fizikalno mogoče.
V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav. In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru.
Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po našem radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako.
Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: Zakaj so snežinke šestkotne oblike?
Neveljaven email naslov