Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi vam kdaj popolnoma zmrznejo možgani? Se vam zgodi, da zamešate besedi, ki se začneta z isto črko (sreda, sobota), ali pa ne morete ugotoviti, kaj je levo in kaj desno, ali pa kje je vzhod in kje zahod? Nevrolog dr. Igor Rigler danes pomaga odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo naši možgani s pomnjenjem nekaterih reči več težav kot z drugimi.
246 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Tudi vam kdaj popolnoma zmrznejo možgani? Se vam zgodi, da zamešate besedi, ki se začneta z isto črko (sreda, sobota), ali pa ne morete ugotoviti, kaj je levo in kaj desno, ali pa kje je vzhod in kje zahod? Nevrolog dr. Igor Rigler danes pomaga odgovoriti na vprašanje, zakaj imajo naši možgani s pomnjenjem nekaterih reči več težav kot z drugimi.
Tokratni Radiovedni niso le »radio aktivni«, ampak tudi radioaktivni. Ajda Kus je namreč iskala odgovor na vprašanje poslušalca Bojana, zakaj radioaktivnost po eksploziji atomske bombe tako hitro pade.
V tokratni epizodi odgovarjamo na zvito vprašanje poslušalca Jana. Zanimalo ga je, ali imajo kače lahko skoliozo oziroma ukrivljeno hrbtenico, zato bomo Radiovedni zavili v svet teh mesojedih plazilcev. V družbi Roka Kostanjška s Katedre za zoologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.
Da porabimo preveč plastičnih vrečk, je še vedno vsem znano dejstvo. Da je za njihovo proizvodnjo potrebna le sekunda, za razgradnjo pa kar 12 milijard 622 milijonov 780 tisoč 800 sekund, kar je enako 400 letom, pa je že mogoče malo manj znan podatek. Ampak katero vrsto vrečke lahko dlje recikliramo in je zato okolju prijaznejša, sprašujemo strokovnjakinjo za ravnanje z odpadki in vodjo Centra za ponovno uporabo doktorico Marinko Vovk.
Ste se tudi vi kdaj vprašali, katere sorte je bilo najbolj znano jabolko na svetu? Jabolko, ki je spremenilo razumevanje sveta? Jabolko, ki je ob razmišljanju padlo na glavo Isaacu Newtonu? Na vprašanje presenetljivo natančno odgovarja dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Pripravili smo majski piknik. Za sestavine, radiovedne uganke, ki se nam ponujajo na vsakem pikniku, so poskrbeli naši poslušalci. Odgovore pa smo poiskali s pisanim naborom strokovnjakov. Pregnalo nas ni niti slabo vreme!
V vesolje smo s sondami že pošiljali plošče z glasbo, pa fotografije in pozdrave v več jezikih. Vse to v upanju, da bi nekega dne prišle v roke nezemeljskim bitjem, za katere ljudje odločno verjamemo, da obstajajo. In da imajo seveda tudi oči, ušesa in roke, da bodo naša sporočila sprejeli. Kakšne pa so dejanske možnosti za obstoj življenja, podobnega našemu? Na vprašanje odgovarja profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter.
Nanjo smo ljudje prvič stopili že leta 1969, a še vedno se o tem nebesnem telesu pojavlja mnogo vprašanj. In ker je bila prav sinoči luna v mesecu maju najdebelejša, smo se odločili, da današnjo epizodo Radiovednih posvetimo prav njenim menam.
Radiovedni so se ta teden z dežnikom, dežnim plaščem in nepremočljivimi čevlji odpravili raziskovat, kako deluje učinek lotosa. Med drugim so ugotovili, da na deževne dni ostanemo suhi ravno zaradi tega pojava in njegove uporabe na najrazličnejših področjih.
Raziskujemo spanje. Vsi že poznamo spalne cikle, ne vemo pa točnega vzroka, zakaj se nam velikokrat lahko med budnostjo in globokim spancem pojavi trzljaj telesa. To na svoji koži občuti približno 70 odstotkov ljudi. Odgovor smo radiovedna dekleta poiskala na Centru za motnje spanja v Ljubljani pri specialistki otroške nevrologije in pediatrije docentki Barbari Gnidovec Stražišar.
Skupaj s poslušalko Jasno se nahajamo v radiovedni sferi v sredini 60. let prejšnjega stoletja med visoko hitrostnimi kabli in satelitskimi povezavami, kjer se je v Združenih državah Amerike kot del raziskovalnega projekta razvil internet. Poznate prvega izumitelja svetovnega spleta? Lahko internet enačimo s svetovnim spletom?
Atomske ure so izredno točne. Običajno se pri sestavljanju takšne ure uporabljajo atomi kemijskega elementa cezija. V najbolj točni atomski uri na svetu, ki so jo sestavili japonski znanstveniki in naj bi se v 16 milijardah let zmotila za eno sekundo, pa so uporabili atome stroncija. Radiovedni pa tokrat ponujajo odgovor, kako takšne ure delujejo. Na vprašanje Leona Aleksandra in njegove mame Nine je odgovarjal fizik dr. Miha Mihovilovič.
Ukvarjamo se s prav posebnim fenomenom, do katerega je naše laično radiovedno snovalstvo te oddaje ostalo neopredeljeno. Ker se tudi Radiovedne punce tu in tam ležerno prepuščamo ležanju in za to krivimo spomladansko utrujenost, smo se po objektivno razlago odpravile na Univerzitetni klinični center v Ljubljano k endokrinologu doktorju Tomažu Kocjanu.
Ne glede na to, ali jo uporabljamo v solati, kot prilogo k svoji najljubši jedi ali kot ključno sestavino v receptu sladice. Ta zelenjava ima edinstven sladkast okus, ki se mu je težko upreti. Neža Borkovič se mu ni mogla niti med snemanjem današnje epizode Radiovednih, kjer ji je pri iskanju odgovora pomagal profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Blaž Cigić.
Pozdravljeni! Živjo! Zdravo! Hojla! Čao! Danes vas v radiovedni epizodi, kjer se bomo med drugim pogovarjali tudi o pozdravih, pozdravljam Neža. In čisto naključno tokrat odgovarjam na vprašanje poslušalke Neže. Moja soimenjakinja je v elektronskem sporočilu zapisala: "Zanima me, zakaj pogovorno rečemo, da nekoga “pustimo pozdraviti” in ne samo, da ga pozdravljamo?" Z nami je dr. Matej Šekli z Oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Proti koncu meseca bomo dočakali koledarsko pomlad, a je bilo ta teden vreme še kar zimsko. Zato se Radiovedni, ki jih je navdihnilo še športno dogajanje v Planici, odpravljajo na sneg.
V posebni seriji radiovednim novinarkam pri raziskovanju pomagajo nadobudni mladi radovedneži.
Radiovedni so se podali v skrivnostne loge, kjer se razpenjajo dvojne vijačnice in kjer se skrivajo čisto vsa navodila o tem, kako smo grajeni, kako zdravi smo, kako delujemo in celo kako razmišljamo. V svet genetike sta nas zvabili 11-letni Julija in Karolina, ki sta skupaj z Majo Ratej obiskali dr. Aleša Mavra na Inštitutu za genomsko medicino v Ljubljani.
Prejšnjo soboto so Brina, Mila in Neža ugotovile, da je plesen na živilih strupena in da denimo kruha nikakor ne smemo pojesti, tudi če je plesniv le en konec. V 2. delu miniserije o plesni pa se dekleta znova smukajo po laboratoriju Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tam ne le odgovorijo na tokratno vprašanje, ampak s pomočjo mikroskopa opazujejo barve in vzorce plesni, ki jim potihoma postaja vse bolj všeč.
Že tretji teden našim novinarkam pri raziskovanju pomagajo radovedni osnovnošolci z Osnovne šole Poljane. Tokrat sta se na teren odpravili Brina in Mila, ki ju zanima plesen. In to kar vse o njej. V prvi od dveh epizod se posvetimo plesni na kruhu. Lahko je puhasta, vijolična, pa takšna z nadvse zanimivimi vzorci. Dekleti pravita, da je čudovita.
2. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani.
Neveljaven email naslov