Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z Nikom Škrlecem se v tokratnih Radiovednih podajamo stran od januarske zmrzali, nekam, kjer je prijetno toplo in čofotavo. Poslušalca Matevža je med potapljanjem spreletelo logično vprašanje o tem, kaj ima z boljšo vidljivostjo pod vodo opraviti potapljaška maska, Nik pa se je potopil v fizikalno razlago … In, ja, popil tudi nekaj bazenske vode.
V zvezi z eksperimentom dodajmo še tole zanimivost. V preteklosti so se mediji razpisali o posebnem plemenu v otoških arhipelagih v morju ob zahodni obali Tajske, v katerem zmorejo otroci popolnoma jasno videti pod vodo. Kot nekakšni majhni delfini, s široko odprtimi očmi, se tako rekoč ves dan potapljajo za hrano. To jim lahko uspe predvsem, ker imajo veliko bolj gibljivo očesno lečo in okoliške mišice kot odrasli.
O tehniki, o kateri je govoril naš sogovornik dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete v Ljubljani, pa lahko več izveste na spodnji povezavi.
Zapiski:
246 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Z Nikom Škrlecem se v tokratnih Radiovednih podajamo stran od januarske zmrzali, nekam, kjer je prijetno toplo in čofotavo. Poslušalca Matevža je med potapljanjem spreletelo logično vprašanje o tem, kaj ima z boljšo vidljivostjo pod vodo opraviti potapljaška maska, Nik pa se je potopil v fizikalno razlago … In, ja, popil tudi nekaj bazenske vode.
V zvezi z eksperimentom dodajmo še tole zanimivost. V preteklosti so se mediji razpisali o posebnem plemenu v otoških arhipelagih v morju ob zahodni obali Tajske, v katerem zmorejo otroci popolnoma jasno videti pod vodo. Kot nekakšni majhni delfini, s široko odprtimi očmi, se tako rekoč ves dan potapljajo za hrano. To jim lahko uspe predvsem, ker imajo veliko bolj gibljivo očesno lečo in okoliške mišice kot odrasli.
O tehniki, o kateri je govoril naš sogovornik dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete v Ljubljani, pa lahko več izveste na spodnji povezavi.
Zapiski:
Radiovedno vprašanje poslušalca je na prvi pogled morda malo zavajajoče: Zakaj je v Združenih državah Amerike vedno tako vroče, tudi več kot 100 stopinj, v Evropi pa le redko pride čez 40 stopinj? Odgovarja klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. Zastavite rad(i)ovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Poslušalca je zanimalo, ali lahko med operacijo, ko smo pod anestezijo, smrčimo? Pojasnjuje doc. dr. Maja Šoštarič, specialistka anesteziologije intenzivne medicine z UKC v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Prinašamo odgovor na novo, tokrat čisto človeško in za mnoge vsakdanjo zagonetko. Poslušalca je zanimalo, kaj vse človek vnese v telo, ko si pogrize nohte. Odgovarja dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Radovedneži iz vse Slovenije, pozdravljeni v novi epizodi Radiovednih, rubriki, ki išče odgovore na vaša vprašanja. Tokrat se je pri nas oglasil dr. Timotej Verbovšek z oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vas pa je zanimalo: Ali bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo? Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni, poučni … nam pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo.
Radiovedni poslušalci ste dobili svojo rubriko, v njej vsak teden odgovarjamo na eno vaše vprašanje. V tokratni oddaji smo odgovor poiskali pri Mihu Kosu iz Hiše eksperimentov, zanimalo pa vas je: Kolikšna energija se pretaka, ko se držimo za roke? Poslušajte nas in vabljeni, da nam tudi vi zastavite vprašanje, na katero še niste dobili odgovora. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.
Ali lahko kenguruji skačejo vzvratno, katera je najhitreje rastoča gora in kako hitro raste, zakaj je sončni zahod rdeč? Na tri čisto resna radiovedna vprašanja, ki so nam jih zastavili poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. V novi rubriki Frekvence X Radiovedni!
Neveljaven email naslov